Nove raziskave: So krščanski prepisovalci dopisali Jezusovo vstajenje?
Raziskovalec meni, da je v različnih različicah besedila zgodovinarja Jožefa Flavija mogoče prepoznati ostanke zgodnjega poročila o tem, da so Jezusovi privrženci po križanju svojega učitelja videli živega.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gre za domnevo na podlagi poznejših prepisov, ne za odkritje ohranjenega rokopisa iz Jezusovega časa. Sveto pismo pripoveduje, da je bil Jezus pred skoraj 2000 leti križan, tretji dan vstal od mrtvih in se prikazal svojim privržencem.
Testimonium Flavianum oziroma Flavijevo pričevanje
Zdaj je raziskovalec v starodavnem besedilu prepoznal besedne zveze, za katere meni, da morda ohranjajo pisno poročilo o Jezusovem vstajenju iz prvega stoletja. Sporni odlomek pripisujejo zgodovinarju, ki ni bil kristjan.
Odlomek, znan kot Testimonium Flavianum oziroma Flavijevo pričevanje, je del Judovskih starožitnosti, zgodovine judovskega ljudstva, ki jo je Jožef Flavij napisal okoli let 93–94 in so jo pozneje prevedli v več jezikov. Dvomi o njegovi avtentičnosti so se prvič pojavili že v 16. stoletju, ko je luteranski teolog Lucas Osiander zapisal, da je Flavijevo pričevanje krščanski ponaredek.
Primerjava grške, latinske, arabske in sirske različice
Neodvisni španski raziskovalec Jesus Fernandez-Pedrera Correa je primerjal grško, latinsko, arabsko in sirsko različico, da bi ugotovil, kateri deli bi lahko izvirali iz prvotnega besedila. Latinska, arabska in sirska različica opisujejo, da se je Jezus po križanju svojim privržencem prikazal živ.
Ohranjena grška različica navaja, da se je Jezus živ prikazal tretji dan, dogodek pa povezuje s svetopisemskimi prerokbami. Latinska pravi, da »se jim je tretji dan prikazal živ«. Arabska različica prikazanje izrecno predstavlja kot nekaj, o čemer so poročali učenci.
Fernandez-Pedrera Correa domneva, da bi takšna ubeseditev lahko ohranjala zgodnejši odlomek, v katerem je Jožef Flavij zapisal, kaj so Jezusovi privrženci trdili, da so videli.
Raziskava obravnava poznejše prepise
- Študija, objavljena kot prednatis, primerja štiri različice odlomka, ki so se v grščini, latinščini, arabščini in sirščini ohranile skozi stoletja prepisovanja, citiranja in povzemanja.
- Latinska različica izvira iz poznega četrtega stoletja, arabska in sirska pa iz desetega oziroma dvanajstega stoletja.
- Raziskava torej preučuje poznejše prepise in povzetke dela Jožefa Flavija, ne ohranjenega rokopisa iz časa njegovega življenja.
- Primerjanje teh različic raziskovalcem ponuja namige o tem, kako se je odlomek med prepisovanjem in povzemanjem spreminjal.
- Fernandez-Pedrera Correa je v novi analizi znova pregledal prevedene različice in zagovarjal stališče, da njihove razlike ponujajo vpogled v zgodnejšo obliko besedila.
Je krščansko izrazje posledica poznejših posegov?
Eden od namigov je po njegovem mnenju ubeseditev, ki bolj spominja na krščansko pridiganje kot na zapis nekrščanskega zgodovinarja.
V ohranjeni grški različici piše: »Tretji dan se jim je znova prikazal živ, kakor so božji preroki napovedali te in neštete druge čudovite stvari o njem.«
Fernandez-Pedrera Correa posebej izpostavlja sklicevanje na izpolnjene prerokbe kot izrazito krščansko govorico. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi Jožef Flavij stavek res zapisal v takšni obliki.
Jožef Flavij je drugod zapisoval verovanja in poročila judovskih verskih skupin, ne da bi jih nujno tudi sam sprejemal. Raziskovalec meni, da bi lahko podobno obravnaval izkušnje Jezusovih privržencev: zapisal bi njihova poročila, da so Jezusa po križanju videli živega. Poznejši krščanski prepisovalci bi lahko takšno poročilo razširili v neposredno trditev, da je Jezus vstal od mrtvih in izpolnil svetopisemske prerokbe.
Vendar Correa to rekonstrukcijo ocenjuje kot verjetno možnost, ne kot dokazano dejstvo. Ohranjene različice ne omogočajo natančne ugotovitve, kolikšen del navedbe o vstajenju je prvotno napisal Jožef Flavij.
Je zapisal, da je bil Jezus Mesija?
Strokovnjaki že dolgo dvomijo tudi o drugih izjavah v odlomku, ki izražajo krščanska prepričanja. Zato sumijo, da so bile dodane po nastanku izvirnega besedila.
Najočitnejši primer je izjava, da je bil Jezus »Kristus«. Latinska različica opisuje Jezusa kot nekoga, za katerega so verjeli, da je Mesija. Sirska pravi, da so ga imeli za Mesijo, arabska pa previdno nakazuje, da je bil »morda« Mesija.
Raziskovalec opozarja tudi na zgodnjekrščanskega pisca Origena, ki je zapisal, da Jožef Flavij Jezusa ni sprejemal kot Mesijo. Po njegovem mnenju ti namigi skupaj najmočneje podpirajo sklep, da neposredna trditev o Jezusu kot Kristusu ni bila del prvotnega besedila.
Druga sporna besedna zveza se sprašuje, ali naj Jezusa sploh imenujemo človek, s čimer namiguje, da je bil več kot človek. V arabski različici je ni, ohranjena pa je v latinski in sirski. Njena odsotnost bi lahko bila posledica tega, da je Agapij odlomek skrajšal. Zato je manj neposrednih dokazov, da gre za poznejši dodatek.
Fernández-Pedrera Correa je bolj prepričan o pristnosti sklepne navedbe, da so Jezusovi privrženci obstajali še v zgodovinarjevem času. Kot pojasnjuje, se njena vsebina in ubeseditev ujemata z načinom pisanja Jožefa Flavija, različice pa se na tem mestu ne razlikujejo tako izrazito.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.