Ali nam vraževerje lahko pomaga? Znanost razkriva zanimive učinke
Ali nam vraževerje res lahko prinese srečo? Znanost razkriva, kako lahko srečni talismani in pozitivna pričakovanja vplivajo na našo samozavest in uspešnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ali tudi vi potrkate po lesu, da ne bi priklicali nesreče? Trikrat pljunete čez ramo, če vam pot prestreže črna mačka? Ali pa pred pomembnim dogodkom oblečete spodnje perilo vaše »srečne« barve?
Čeprav se imamo za razumne in izobražene, se marsikdaj zalotimo pri vraževernih navadah, za katere pravzaprav nimamo nobene logične razlage. Morda se jim celo nasmehnemo, a jih kljub temu ne opustimo. Zakaj? Psihologija pomirja, da ne gre le za prazne marnje. Vraževerje nam v določenih okoliščinah lahko koristi, pa čeprav v resnici nima nobene nadnaravne moči.
Zakaj potrebujemo občutek, da imamo srečo na svoji strani?
Vraževerje je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Že od nekdaj poskušamo v dogodkih prepoznavati znamenja, iskati povezave med naključji in odkrivati načine, kako bi vplivali na svojo usodo. Če nam je na dan pomembnega dogodka nekaj prineslo srečo, si to zapomnimo. Če se nam po razbitem ogledalu zgodi kaj neprijetnega, se hitro spomnimo starega opozorila o sedmih letih nesreče. Dogodka sicer nista vzročno povezana, vendar naši možgani radi iščejo vzorce in razlage, tudi tam, kjer gre zgolj za naključje.
Takšno razmišljanje ima pomembno psihološko ozadje. Negotovost nam je neprijetna, še posebno kadar gre za nekaj, kar nam veliko pomeni. Pred razgovorom za službo, pomembnim izpitom, zdravstvenim pregledom ali športnim tekmovanjem lahko naredimo vse, kar je v naši moči, pa še vedno ne moremo povsem nadzorovati razpleta. Prav v takšnih trenutkih postanemo dovzetnejši za prepričanje, da nam lahko nekaj prinese srečo oziroma nas obvaruje pred nesrečo.
Občutek, da imamo srečo na svoji strani, nam lahko pomaga lažje prenašati negotovost. Čeprav se okoliščine zaradi našega prepričanja niso spremenile, se lahko spremeni način, kako jih doživljamo. Morda se počutimo nekoliko varnejše, manj nemočne ali bolj pripravljene na tisto, kar nas čaka. Toda ali lahko takšna sprememba dejansko vpliva tudi na naše sposobnosti?
PREBERITE TUDI:
Srečni talisman lahko izboljša naše rezultate
Eno najzanimivejših raziskav o pozitivnih učinkih vraževerja so leta 2010 objavili psihologi Lysann Damisch, Barbara Stoberock in Thomas Mussweiler z Univerze v Kölnu. Zanimalo jih je, ali lahko vraževerna prepričanja o sreči vplivajo na našo uspešnost pri nalogah, ki zahtevajo spretnost, zbranost ali vztrajnost.
Izvedli so štiri eksperimente. V enem so udeleženci izvajali golfske udarce, pri čemer so nekaterim povedali, da uporabljajo žogico, ki prinaša srečo. V drugem so preverjali ročne spretnosti, pri čemer so nekaterim udeležencem pred nalogo zaželeli srečo na način, ki je povezan z vraževerjem. V naslednjih dveh eksperimentih pa so raziskovalci preverjali, kaj se zgodi, če imamo med zahtevno miselno nalogo pri sebi svoj srečni predmet.
Posebej zanimiv je bil poskus, pri katerem so udeležence prosili, naj v laboratorij prinesejo osebni talisman. To so bili različni predmeti, od nakita in kamenčkov do plišastih igrač, ki so jim lastniki pripisovali poseben pomen. Raziskovalci so predmete začasno odvzeli, domnevno zaradi fotografiranja. Polovica udeležencev jih je pred preizkusom dobila nazaj, drugi polovici pa so povedali, da jih bodo prejeli pozneje.
Nato so vsi opravljali računalniško nalogo, pri kateri so morali uporabiti spomin. Rezultati so pokazali, da so se udeleženci, ki so imeli pri sebi svoj srečni predmet, v povprečju odrezali bolje.
Raziskovalce pa je zanimalo predvsem, zakaj je prišlo do razlike. Ugotovili so, da so udeleženci s talismanom bolj zaupali svojim sposobnostim. V nadaljnjem eksperimentu, pri katerem so morali iz ponujenih črk sestavljati besede, so si tisti s srečnim predmetom zastavili tudi višje cilje in pri nalogi vztrajali dlje.
Razlaga je zelo preprosta: srečni predmet sicer ni izboljšal njihovih sposobnosti, je pa okrepil njihovo prepričanje, da bodo nalogo zmogli opraviti. Zaradi tega so se je lotili samozavestneje in so vanjo vložili več truda. Raziskava je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji Psychological Science.
Ko verjamemo vase, si upamo več
Pri razlagi rezultatov je ključnega pomena psihološki pojem samoučinkovitosti. Gre za naše prepričanje, da smo sposobni uspešno opraviti določeno nalogo ali se spoprijeti z izzivom. Takšno prepričanje vpliva na to, koliko truda smo pripravljeni vložiti, kako zahtevne cilje si postavljamo in kako hitro odnehamo, ko naletimo na težave.
Če se na primer na pomemben razgovor odpravimo z občutkom, da nam bo šlo dobro, bomo morda govorili bolj sproščeno, lažje zbrali misli in se manj obremenjevali z vsako nerodno izgovorjeno besedo. Če smo že vnaprej prepričani, da nam ne bo uspelo, pa nas lahko strah tako zaposli, da težje pokažemo svoje dejanske sposobnosti.
Vraževerje lahko v določenih okoliščinah vpliva prav na to notranje prepričanje. Srečni predmet ali misel, da nam je usoda naklonjena, lahko postane dodatna psihološka opora, zaradi katere se počutimo sposobnejše.
Pri tem je pomembno, da ne zamenjujemo samozavesti z dejansko usposobljenostjo. Srečni talisman nam ne bo pomagal rešiti matematične naloge, če nimamo potrebnega znanja, in ne more nadomestiti priprave na pomemben nastop. Lahko pa vpliva na to, kako dobro bomo uporabili sposobnosti, ki jih že imamo.
Zanimivo je tudi, da v omenjeni raziskavi udeleženci s talismanom niso poročali o statistično značilno manjši tesnobi ali boljšem razpoloženju. Pozitivni učinek je bil povezan predvsem z zaupanjem v lastno sposobnost obvladovanja naloge. Zato bi bilo pretirano sklepati, da vraževerje vedno zmanjšuje strah, lahko pa nam pomaga, da kljub negotovosti delujemo odločneje.
Zakaj smo vraževerni, čeprav v vraže ne verjamemo?
Morda je najbolj zanimiva lastnost vraževerja prav njegova trdoživost. Lahko smo povsem prepričani, da črna mačka nima nobenega vpliva na našo prihodnost, pa nam je vseeno nekoliko neprijetno, če nam prekriža pot. Lahko se nasmehnemo prepričanju, da razbitje ogledala prinaša nesrečo, vendar nas ob razbitem ogledalu za hip vseeno spreleti neprijeten občutek.
Psihologinja Jane Risen z Univerze v Chicagu je ta pojav podrobneje obravnavala v znanstvenem članku, objavljenem leta 2016 v reviji Psychological Review. Pojasnila je, da lahko razumsko prepoznamo neutemeljenost določenega prepričanja, vendar se kljub temu odzovemo, kot da bi bilo resnično.
Razlog je v tem, da naše razmišljanje ne poteka vedno na enak način. Nekateri odzivi so hitri, intuitivni in čustveno obarvani, drugi pa zahtevajo zavestno presojo. Ko naletimo na nekaj, kar povezujemo z nesrečo, se lahko neprijeten občutek pojavi še pred razumsko razlago, da za skrb ni razloga.
Včasih se temu občutku preprosto ne želimo upreti. Če nas trkanje po lesu pomiri, zakaj tega ne bi storili? Če nam nošenje srečne zapestnice daje prijeten občutek, se nam morda ne zdi smiselno, da bi jo namenoma pustili doma.
To pomeni, da vraževernega vedenja ne moremo vedno enačiti z dejanskim prepričanjem v nadnaravne sile. Včasih gre predvsem za odziv na občutek negotovosti, ki ga razum sam po sebi ne odpravi povsem.
Ni vseeno, ali pričakujemo srečo ali nesrečo
Doslej smo govorili predvsem o pozitivnem vraževerju, torej o prepričanjih, da nam določeni predmeti, znamenja ali okoliščine prinašajo srečo. Vendar ima vraževerje tudi drugo plat. Če smo prepričani, da nam nekaj napoveduje nesrečo, lahko takšno pričakovanje postane vir dodatnega strahu.
Predstavljajmo si, da nas čaka pomemben dan, zjutraj pa se zgodi nekaj, kar povezujemo s slabim znamenjem. Če temu pripišemo velik pomen, se lahko začnemo pretirano ukvarjati z možnostjo, da bo šlo nekaj narobe. Zaradi zaskrbljenosti smo lahko manj zbrani, bolj napeti in hitreje opazimo vse, kar potrjuje našo prvotno bojazen.
Tu ima pomembno vlogo tudi selektivna pozornost. Ko nekaj pričakujemo, postanemo bolj pozorni na informacije, ki so skladne z našimi pričakovanji. Če verjamemo, da je petek trinajstega nesrečen dan, si bomo morda posebej dobro zapomnili neprijeten dogodek, ki se je zgodil prav takrat, povsem običajne petke trinajstega pa hitro pozabili. Tako lahko nehote utrjujemo prepričanja, za katera nimamo dejanskih dokazov.
Zato ni mogoče preprosto trditi, da nam vraževerje koristi ali škoduje. Pomembno je, kakšen pomen mu pripisujemo in kako vpliva na naše čustveno stanje ter odločitve. Pozitivna pričakovanja nam lahko v nekaterih okoliščinah pomagajo, negativna pa nas lahko po nepotrebnem obremenjujejo.
Kdaj vraževerje postane ovira?
Srečna zapestnica, najljubši pulover ali prepričanje, da nam določeno število prinaša srečo, so največkrat naša pozitivna podpora. Če nas takšne navade razveseljujejo in nam pomagajo ohraniti optimizem, jih seveda ni smiselno odpravljati.
Drugače je, če začne vraževerje določati naše odločitve. Če smo prepričani, da brez srečnega predmeta ne moremo uspešno opraviti izpita, se lahko ob njegovi odsotnosti počutimo nemočne. Če se zaradi slabega znamenja odpovemo pomembni priložnosti ali nas skrbi, da bomo z določenim dejanjem priklicali nesrečo, nam vraževerje ne daje več občutka svobode, temveč nas omejuje.
Posebej pozorni moramo biti, kadar se pojavi občutek, da moramo nekaj storiti, sicer se bo zgodilo nekaj hudega. Če takšne misli povzročajo izrazito stisko, nam jemljejo veliko časa ali vplivajo na vsakdanje življenje, jih ni smiselno obravnavati zgolj kot nedolžno vraževerje. V takšnih primerih je smiselno morda poiskati tudi pomoč strokovnjaka.
Pomembna razlika je torej med prijetnim občutkom, da nam nekaj prinaša srečo, in prepričanjem, da brez tega ne moremo varno ali uspešno delovati.
Lahko vraževerje obrnemo sebi v prid?
Če imamo svoj srečni predmet ali navado, ki nam daje občutek optimizma, ni nič narobe, če jo ohranimo. Koristno pa je razumeti, od kod pravzaprav prihaja njen morebitni pozitivni učinek.
Ko se nam naslednjič zazdi, da nam je srečni predmet pomagal uspešno opraviti pomembno nalogo, se lahko vprašamo, kaj smo sami prispevali k dobremu rezultatu. Smo se bolje pripravili? Smo bili bolj zbrani? Smo si upali poskusiti nekaj, česar se sicer ne bi lotili? Smo vztrajali dlje, ker smo verjeli, da nam lahko uspe?
Takšna vprašanja nam pomagajo prepoznati lastne sposobnosti in dejavnike, na katere lahko resnično vplivamo. Če je srečni predmet prispeval k temu, da smo se počutili samozavestneje, je bil njegov psihološki učinek koristen. Toda uspeh je še vedno povezan z našim znanjem, prizadevanjem, odločitvami in okoliščinami, ne z nadnaravno močjo predmeta.
Podobno velja za negativna znamenja. Če opazimo, da nam vraževerno prepričanje vzbuja strah, se lahko zavestno spomnimo, da neprijeten občutek še ni napoved prihodnosti. Dejstvo, da nas je nekaj prestrašilo, ne pomeni, da se bo res zgodilo kaj slabega.
Ni nam treba dokazovati, da imamo srečo, da bi lahko izkoristili moč pozitivnih pričakovanj, pomembneje pa je, da se naučimo prepoznavati, kako naša prepričanja vplivajo na naše vedenje, in da samozavest postopoma gradimo na tistem, kar je resnično v naših rokah.
Če nam pri tem kdaj pomaga še srečni kamenček v žepu, mu lahko brez slabe vesti pustimo njegovo mesto. Le zaslug za svoje uspehe mu ni treba prepustiti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
