Požig muzejskega vagona: Storilcem, ki so se snemali, grozi do 5 let zapora
Požig približno 130 let starega vagona na postaji v Njivercah ni le zgodba o vandalizmu skupine mladostnikov, pač pa tudi o tem, kako hitro lahko izgine del kulturne in tehnične dediščine. Pojavljajo se vprašanja o ustreznosti varovanja železniške dediščine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Stari železniški vagon za marsikoga namreč ni bil le odslužen kos kovine, pač pa pričevalec časa. Bi bilo takšno izgubo mogoče preprečiti?
Policisti so bili o požaru na železniški postaji obveščeni 7. avgusta okrog 18. ure. Ogled kraja dejanja so opravili policisti Policijske postaje Ptuj in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor. Na kraju požara in v okolici so zbrali prva obvestila in ugotovili, da je zgorel muzejski vagon Slovenskih železnic. Obstaja utemeljen sum, da je bil požar posledica kaznivega dejanja, zato nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Kmalu po dogodku so se pojavile informacije, da se je skupina mladostnikov med požigom celo snemala in posnetek objavila na družbenih omrežjih. Na Policijski upravi Maribor so to potrdili: »V okviru preiskave oz. predkazenskega postopka smo pridobili tudi videoposnetek nastanka požara, ki je krožil po spletu. Glede suma storitve kaznivega dejanja še zbiramo obvestila in dokaze, bomo pa po vseh zbranih obvestilih in dokazih v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku obvestili Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, ki predkazenski postopek tudi usmerja.«
Ker v okviru preiskave še ugotavljajo točen status muzejskega vagona, še niso mogli natančno opredeliti kvalifikacije kaznivega dejanja.
Kako Slovenske železnice skrbijo za dediščino?
Požig vagona je sprožil več vprašanj tudi o ustreznosti zaščite tehnične železniške dediščine. Vagon je bil namreč na postaji že dalj časa. Številne evropske države močno cenijo industrijsko dediščino, ne nazadnje gre za predmete, ki so pričevalci časa. Poleg potrebe po učinkovitejšem preprečevanju vandalizma se je tako odprlo tudi vprašanje zaščite vagona pred požigom. Zakaj je bil sploh postavljen na tem mestu? Takšni objekti na ta način postanejo privlačna tarča vandalizma, zato se del kritik usmerja proti Slovenskim železnicam.
»Ostro obsojamo vsakršna dejanja vandalizma in uničevanja železniške kulturne dediščine. Skrb zanjo razumemo kot odgovornost do preteklosti ter prihodnjih generacij, saj predstavlja dragoceno pričevanje o razvoju železnice in njeni vlogi v slovenskem prostoru. Dogodek v Njivercah iskreno obžalujemo, saj je bil poškodovan del železniške dediščine, ki ima pomembno zgodovinsko vrednost. Vagon je bil na območju postaje začasno umeščen do izvedbe predvidene sanacije. Ob tem poudarjamo, da preprečevanje vandalizma ni zgolj vprašanje preventivnih ukrepov, temveč tudi odgovornosti celotne družbe. Spoštljiv odnos do kulturne dediščine je namreč ključnega pomena za njeno dolgoročno varovanje in ohranjanje za prihodnje generacije,« so povedali v skupini Slovenske železnice.
Kazen enaka – ne glede na kvalifikacijo
Glede na dejstvo, da so se mladeniči (šlo naj bi za tri osebe) celo snemali pri požigu in to javno objavili, jih je policija najbrž zelo lahko izsledila. Zagrožena kazen je do pet let zapora. Če se bo izkazalo, da ima muzejski vagon status stvari posebnega kulturnega pomena, bo sum kaznivega dejanja okvalificiran kot kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena. Če vagon ni imel takšnega statusa, bo dejanje kvalificirano kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.
Kriminalistična preiskava še poteka, zagrožena kazen pa je enaka ne glede na to, kako bo kaznivo dejanje kvalificirano.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
