Ohranitveno kmetijstvo: Rešitev, ki si je povprečen kmet ne more privoščiti
Na ormoškem območju se že vrsto let soočajo z velikimi težavami zaradi odtekanja vode in odnašanja rodovitne prsti, ki sta posledica vse pogostejših vremenski ekstremov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S triletnim projektom na kmetiji Miroslava Novaka so potrdili, da je te težave mogoče z drugačnim kmetijskim sistemom omiliti. Poudarjajo pa, da je za kmete korak v ohranitveno kmetijstvo brez podpore pri nakupu primerne opreme skoraj nemogoč.
Strme in nagnjene njive so ob močnejših padavinah še posebej izpostavljene odnašanju rodovitne prsti. To pomeni neposredno škodo za kmetovalce zaradi izgube rodovitne zemlje. Hkrati nanos zemlje na ceste in v jarke ter odnašanje v vodotoke onesnažuje okolja ter ogroža prometno varnost in povzroča materialno škodo na javni infrastrukturi.
Zato se je občina Ormož že leta 2022 odločila za sodelovanje v pilotnem projektu, ki je potekal na kmetiji Miroslava Novaka v naselju Stanovno, kjer so tla na njivah težka, zbita in ležijo na nagnjenem terenu, na 15- do 25-odstotnem naklonu. Tu so spremljali prehod s tradicionalne obdelave tal na minimalno obdelavo tal s prilagojeno mehanizacijo.
»Ogledali smo si nekatere primere minimalne obdelave tal v Zamušanih, pa sem rekel, zakaj tega ne bi enkrat preizkusili na bolj hribovitem območju in na težki zemlji, kjer smo imeli velike težave z erozijo tal. Prvo leto rezultati še niso bili tako jasno vidni, predlani in lani pa zelo. Odnašanje se je zelo zmanjšalo, pridelek tako koruze kot pšenice pa je bil zelo dober,« je z rezultati zadovoljen Novak.
Preprečevanje erozije tal ter odtekanja vode, s tem pa tudi manjša nevarnost poplav
Po besedah prof. dr. Roka Miheliča z Biotehniške fakultete, hkrati tudi predsednika Slovenskega združenje za ohranitveno kmetijstvo, so glavna načela ohranitvenega kmetijstva: čim manj mehanskih posegov v tla, njihova stalna pokritost ter pester kolobar z dosevki.
»Na ta način zelo preprečimo erozijo in odtekanje vode, kar pomeni, da zmanjšamo tudi nevarnost poplav. Obenem na ta način izboljšamo živost tal.« Živa tla pa pomenijo manj potrebe po dodajanju mineralnih gnojil, saj so hranila, ki so v tleh, bolje izkoriščena. Zmanjša se tudi potreba po uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Seveda, poudarja Rok Mihelič, pa je za uspeh potrebno znanje. »Hkrati je cilj tega kmetovanja, da ohranja dober nivo pridelkov. Da je kmet tudi ekonomsko uspešen.«
Da je erozija tal pri nas dokaj velika težava, tako na ravnih terenih kot na ravninskih območjih, pritrjuje tudi Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. »Ko se vozimo po terenu po kakih večjih neurjih, je kar žalostno pogledati ogromne količine odplavljene prsti, ki smo jo leta gradili, da smo prišli do kakovostne zemlje.«
Na ravninskem delu, dodaja, je težava v slabem vzdrževanju stare struge Drave. Ko voda poplavi kmetijske površine, se pojavi enaka težava. »Če so tla gola in sveže zorana, obdelana, voda odnese veliko zemlje. To je vedno večja težava na celotnem območju od Maribora do Središča ob Dravi, saj se volumen struge Drave vseskozi manjša.«
Še posebej, je prepričan, bo to prišlo do izraza ob obnovi kanala do HE Formin, ko pričakuje ob obilnejših padavinah še pogostejše poplavljanje. Zato je tudi na ravnini cilj skozi vse leto ozelenjena površina. »V ukrepih ozelenitve sicer sedaj sodelujejo kmetije že kar v skupni površini 2.000 hektarjev.« Na zavedanje kmetov pa kaže že zimski pogled na zemljišča, ki so vse bolj redko le preorana.
Rešitev kolektivni nakupi in strojne usluge
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
