HB

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vinogradniki, ki pridelujejo naravna vina, s peticijo pozivajo državo k vrnitvi režima pred uveljavitvijo novega zakona, po katerem je za vina brez zaščitene geografske označbe oziroma označbe porekla zadostovala kemijska analiza. Senzorična presoja, prilagojena klasičnim vinom, bi namreč po njihovem mnenju lahko ogrozila male kmetije, ki so svojo prihodnost zgradile na ekološki pridelavi. Nasprotno zagovorniki zakona pozdravljajo večjo regulacijo področja, njihovi strahovi pa naj bi bili preživeti.

Na udaru ekološki kmetje z vinom

Radovan Šuman se z ekološkim vinogradništvom ukvarja že skoraj tri desetletja, tudi uradno je kot ekološki pridelovalec certificiran že od leta 2003. Na sedem hektarjev veliki biodinamični kmetiji Šuman v Zavrhu v Slovenskih goricah prideluje vino na način, ki ga sam razume kot sodelovanje z naravo. Nekoč za tako vino skoraj ni bilo kupcev.

· Kmetijstvo

Vinogradniki zaključujejo rekordno zgodnje trgatve. Kakšna bodo vina?

Danes prodajo vse, kar pridelajo. Ob dobrih letinah tudi do 30.000 litrov, od katerih je večina rezervirana že vnaprej. Med trgi, kamor izvažajo, so ZDA, Mehika, Japonska, Koreja, Singapur, Kitajska, pa tudi evropske države, med njimi Španija, Francija, Italija, Nizozemska in Danska.

V njihovem vinogradu so poleg trte del ekosistema tudi živali – med drugim drobnica, perutnina in čebele. »Mi na bolezni in škodljivce ne gledamo zgolj iz simptomatskega vidika,« pravi Šuman. Po njegovem je bolezen predvsem posledica porušenega ravnovesja. Zato ne želi zgolj odpravljati posledic, temveč skrbi za rodovitnost zemlje in poskuša z rastlinami in okoljem sodelovati.

Ovce skrbijo za podrast in pomagajo ohranjati zračnost pod grozdjem. »Hkrati pa, namesto uporabe umetnih gnojil, če je v zemlji na primer pomanjkanje kalija, živali hranimo s koruzo, ki je bogata s kalijem. Te potem element zemlji dostavijo v obliki, ki ga lahko mikroorganizmi sprejmejo.« Čebele skozi ranice na grozdnih jagodah sproščajo čebelji strup, ki deluje protivirusno in protibakterijsko. S tem manjšajo možnost za pojav kasnejših težav s hlapnimi kislinami. Pri obdelavi vinogradov pa namesto klasičnih sredstev uporabljajo med drugim glino, eterična olja in čaje.

· Kmetijstvo

Sadovnjaka ne zasadiš za eno leto, temveč za desetletja

Naravna vina so po videzu in okusu drugačna

Logično nadaljevanje takega načina pridelave grozdja je tudi kletarjenje, h kateremu ekološki vinogradniki prav tako ne pristopajo na klasičen način. Ravno zato ga moti, da želijo sedaj njegova vina presojati po standardih klasično pridelanih vin. »Nikoli se nismo obregnili ob klasična vina, ki dokazano vsebujejo sledove številnih strupenih snovi. Pri nas prisotnost snovi merijo in mora biti povsod negativna. Zdaj pa njih moti, ker imajo lahko naša vina nekoliko hlapnih kislin, ki sicer niso škodljive.« Vina namreč prideluje brez dodajanja sulfitov. Pri takšni minimalni intervenciji pa so procesi v vinu drugačni.

· Kmetijstvo

Katastrofa: Stroški trgatve višji od vrednosti nabranega grozdja

Naravna vina tako niso nujno videti in okusiti tako, kot je vajen potrošnik pri konvencionalnih vinih. Lahko so motna, imajo drugačne aromatične značilnosti ali nekoliko višjo vsebnost hlapnih kislin. To, pravi Šuman, kar je za enega ocenjevalca lahko odstopanje, je za pridelovalca naravnega vina lahko del izbranega načina pridelave.

Prepričani, da novi zakon vodi v propad njihovih kmetij

Več v Štajerskem tedniku