Pred mašo ali po njej – v knjižnico že 127 let
V Cirkulanah imajo svojo društveno knjižnico že 127 let. Kulturno društvo je pred nekaj leti sprejelo odločitev, da jo ohrani zaradi njenega zgodovinskega pomena.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Knjižnica je odprta vsako prvo nedeljo v mesecu med 8. in 10. uro zjutraj. Tako so ohranili dolgoletno tradicijo, saj so ljudje v knjižnico vedno prihajali pred nedeljsko sveto mašo ali po njej.
Knjižnica Kulturnega društva Cirkulane ni množično obiskana, kljub temu pa je za kraj izjemno pomembna, saj združuje ljudi, jih povezuje in hkrati spodbuja bralno kulturo. Trenutno ima okoli 60 članov, večinoma starejših. Po potrebi jim knjige pripeljejo tudi na dom. Največja posebnost je, da lahko bralci do kataloga knjižnice dostopajo tudi prek spleta.
Vodja Mira Petrovič, sicer profesionalna knjižničarka, je v delo knjižnice uvedla integriran knjižnični sistem Librarika, ki omogoča dostop do knjižničnega kataloga, delo pa je olajšal tudi knjižničarkam, saj knjig ne iščejo več po kartončkih. »Če želiš danes knjižnico približati ljudem, mora biti prisotna na spletu,« je poudarila Petrovičeva.
Slovenske knjižnice sicer uporabljajo sistem Cobiss, vendar je po njenih besedah za tako majhne knjižnice prezahteven, poleg tega pa je tudi plačljiv, medtem ko je Librarika za manjše knjižnice brezplačna. Še vedno so ohranili fizično inventarno knjigo, v kateri je vpisano vse knjižnično gradivo. »Vzpostavitev spletnega kataloga je zahtevala res veliko truda, pri prevajanju so nam pomagali tudi študenti bibliotekarstva iz Filozofske fakultete univerze v Ljubljani,« je še dodala sogovornica.
Bralci iščejo predvsem novitete
Knjižni fond obsega več kot 1.500 knjig in drugega gradiva, predvsem tuje in slovensko leposlovje za odrasle in mladino. Knjižnica deluje tudi kot priročna knjižnica za potrebe sekcij KD Cirkulane ter kot lokalna oz. domoznanska zbirka. »V praksi to pomeni, da zbiramo različne publikacije, ki nastajajo v naših krajih in obravnavajo lokalne vsebine,« je pojasnila Petrovičeva.
Bralci največ povprašujejo po novitetah in različnih knjižnih uspešnicah. Prav zato so v zadnjih letih nekaj več pozornosti namenili nakupu novih knjig, predvsem kakovostnega leposlovja. Na leto kupijo okoli 20 novih knjig, za kaj več pa društvo nima sredstev. Ljudje jim sicer marsikaj ponujajo, vendar morajo biti zaradi omejenega prostora racionalni.
Veseli so romanov, kakšnega priročnika o tem, kako so pred 50 leti zatirali koloradske hrošče, pa ne najbolj. Predvojnega fonda več ni, saj je bila knjižnica med drugo svetovno vojno uničena; ohranila se je le ena knjiga. V knjižnih omarah je tudi nekaj več gradiva za otroke in mladino, saj je knjižnica do leta 2017 delovala v prostorih domače osnovne šole. Nato so jo preselili v društvene prostore pod cerkvijo. »Pri knjigah je prostor večna težava, podobno je tudi doma,« pravi Mira Petrovič.
Za zahtevnega bralca je društvena knjižnica premalo
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.