Kako lahko izkoristimo blagodejni vpliv vetra na našo psiho?
Ostajate zaradi vetra doma? Nikar! Odkrijte, kako nas lahko stik z vetrom pomirja, poživi in pomaga razbremeniti misli ter kako njegove blagodejne učinke izkoristiti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Veter običajno dojemamo kot vremensko nevšečnost. Ko zapiha, zapiramo okna, si tesneje zapenjamo plašče in iščemo zavetje. Povezujemo ga z mrazom, razmršenimi lasmi, neprijetnim prepihom, včasih tudi z glavoboli in nemirom. Še posebno jeseni, ko so dnevi vse krajši in hladnejši, nas veter pogosto še hitreje prežene v notranje prostore. Toda ali smo mu s tem naredili nekoliko krivico?
Ste morda vseeno že kdaj občutili, kako mrzla sapica včasih godi naši duši? Kako smo po sprehodu, ko nam je okoli lic pihala hladna sapica, malce drugačni, skoraj prenovljeni? V določenih okoliščinah lahko občutek vetra na koži, njegovo šumenje in gibanje narave okoli nas prijetno vplivajo na razpoloženje, nas poživijo in pomagajo, da se vsaj za nekaj trenutkov odmaknemo od vsakdanjih skrbi.
PREBERITE TUDI:
Ko veter prebudi naše čute
Večino dneva preživimo v razmeroma predvidljivem okolju. V zaprtih prostorih je temperatura bolj ali manj stalna, zrak skoraj miruje, pozornost pa nam zaposlujejo zasloni, pogovori, opravila in misli, ki se pogosto vrtijo okoli istih vprašanj. Čeprav se tega niti ne zavedamo, je naše doživljanje okolice precej omejeno na vid in sluh.
Ko stopimo na veter, pa se to spremeni. Zrak začutimo na obrazu, rokah in vratu, zaznamo njegovo temperaturo, smer in moč. Slišimo šelestenje listja, opazujemo premikanje vej, občutimo, kako se ob sunku vetra oblačila za hip oprimejo telesa. Naenkrat smo obdani z dražljaji, ki jih ne moremo povsem predvideti ali nadzorovati.
Pri tem imajo pomembno vlogo receptorji v koži, ki zaznavajo dotik, pritisk in temperaturne spremembe. Veter jih spodbuja na nekoliko drugačen način kot običajni dražljaji v zaprtih prostorih. Prav zato lahko občutek gibanja zraka tako izrazito pritegne našo pozornost.
Ko se osredotočimo na to, kar zaznavamo s telesom, se lahko za nekaj trenutkov zmanjša naša zaposlenost z notranjim tokom misli. Skrbi sicer ne izginejo, vendar niso več edina stvar, ki zapolnjuje našo zavest. Podoben princip poznamo pri vajah čuječnosti, pri katerih pozornost namenoma usmerjamo v neposredno čutno izkušnjo.
Veter ima pri tem prav posebno prednost - ni se nam treba posebej truditi, da bi ga zaznali. Njegova prisotnost nas sama opozarja na dogajanje okoli nas.
Veter nam pomaga, da za trenutek pozabimo na skrbi
Pomirjujočih učinkov naravnih zvokov se vse bolj zavedajo tudi raziskovalci okoljske psihologije. Že dolgo vemo, da lahko zvoki okolice vplivajo na razpoloženje, zbranost in doživljanje stresa, vendar vsi zvoki ne učinkujejo enako.
Ena od zanimivejših razlag blagodejnega vpliva naravnega okolja izhaja iz teorije obnavljanja pozornosti. Po njej nas vsakodnevne dejavnosti, pri katerih se moramo nenehno osredotočati, odločati in zavestno usmerjati misli, postopoma duševno utrudijo.
Naravno okolje nam omogoča drugačno vrsto pozornosti. Pogled na premikajoče se oblake, valovanje trave ali liste, ki jih veter vrtinči po poti, lahko pritegne naše zanimanje brez posebnega napora. Ni nam treba ničesar reševati, presojati ali si zapomniti. Dogajanje preprosto spremljamo.
Prav v tem je lahko eden od razlogov, zakaj nam vetrovni sprehodi včasih tako prijajo. Veter nenehno spreminja prizor pred nami. Krošnje se upogibajo, svetloba se premika, listje se dviguje in spušča. Pozornost spontano prehaja med različnimi dražljaji, mi pa se lahko vsaj za nekaj časa odmaknemo od vprašanj, ki so nas zaposlovala še pred nekaj minutami. Zaradi gibanja vetra okolica nikoli ni povsem enaka, zato nam vedno znova ponuja nekaj, kar lahko opazujemo.
Občutek svobode, ki ga je težko opisati
Veter ima tudi izrazito čustveno razsežnost. Že v jeziku in umetnosti ga pogosto povezujemo s svobodo, spremembami, potovanji in novimi začetki. Govorimo o svežem vetru, ki prinaša spremembe, o tem, da moramo kdaj prevetriti misli, ali da je čas, da nekaj prepustimo vetru.
Takšne prispodobe veliko povedo o tem, kako veter doživljamo. Je nekaj, česar ne moremo ustaviti ali usmerjati po svoji volji. Lahko se mu umaknemo, lahko pa se mu za nekaj časa prepustimo.
Prav ta izkušnja je lahko prijetna, še posebno kadar imamo občutek, da moramo v vsakdanjem življenju nenehno nekaj načrtovati, nadzorovati in urejati. Na vetru se nam ni treba ukvarjati z vsako podrobnostjo dogajanja. Lahko samo stojimo, opazujemo in dovolimo, da se okolica spreminja brez našega posredovanja.
Nekaterim takšni trenutki vzbudijo občutek odprtosti in notranje svobode, drugim prinesejo predvsem poživitev. Pri tem gre za osebno doživljanje, ki ga ni mogoče preprosto izmeriti ali posplošiti. Toda prav zato ga je vredno raziskovati tudi pri sebi. Morda nam veter ne daje ničesar, česar že nimamo. Lahko pa nas za nekaj trenutkov spomni, kako prijetno je občutiti svet tudi zunaj svojih misli.
Zakaj nas isti veter enkrat pomirja, drugič pa vznemirja?
Seveda veter nima vedno prijetnega učinka. Močan, sunkovit veter nas lahko utrudi, razdraži ali celo prestraši. Njegovo zavijanje okoli hiše, udarjanje polken in nenehno šumenje lahko postanejo moteči, še posebno kadar trajajo več ur ali nam preprečujejo počitek.
Pomembno vlogo ima občutek ugodja. Rahla sapica na topel dan lahko deluje osvežujoče, medtem ko enako močan veter v hladnem vremenu pospešuje izgubljanje telesne toplote in povzroča nelagodje. Raziskave toplotnega ugodja na prostem potrjujejo, da na doživljanje vetra močno vplivajo temperatura, sončno obsevanje in druge vremenske razmere.
Razlike pa niso samo vremenske. Nekateri uživajo v močnejšem vetru, saj jim vzbuja občutek energije in živahnosti, drugi so občutljivejši na njegove zvoke, sunke ali občutek mraza. Na naše doživljanje vplivajo tudi pretekle izkušnje, trenutno razpoloženje in pričakovanja.
Če veter že vnaprej povezujemo z neugodjem, bomo verjetno bolj pozorni na vse, kar nas pri njem moti. Če ga doživljamo kot prijeten del narave, bomo morda prej opazili šelestenje dreves, svežino zraka in gibanje oblakov. Raziskave zaznavanja okoljskih zvokov kažejo, da lahko pričakovanja pomembno vplivajo na to, kako moteč se nam zdi določen zvok.
To seveda ne pomeni, da lahko neprijeten veter z drugačnim razmišljanjem vedno spremenimo v prijetnega. Pomeni pa, da naše doživljanje vremena ni odvisno samo od tega, kaj se dogaja zunaj, temveč tudi od tega, kako to zaznavamo.
Kaj če bi veter začeli doživljati drugače?
Ko razmišljamo o načinih, kako izboljšati razpoloženje, pogosto iščemo posebne dejavnosti. Odpravimo se na vadbo, poslušamo glasbo, izvajamo sprostitvene tehnike ali načrtujemo izlet v naravo. Pri tem lahko spregledamo preproste čutne izkušnje, ki so nam na voljo skoraj vsak dan.
Ena takšnih je prav veter. Ni treba, da se odpravimo na dolg sprehod ali poiščemo posebno razgledno točko. Že nekaj minut na vrtu, balkonu ali bližnji poti je lahko priložnost, da prekinemo običajni tok dejavnosti in se nekoliko bolj posvetimo okolici.
Ko naslednjič prijetno zapiha, lahko poskusite z majhno vajo. Za nekaj trenutkov se ustavite in pozornost usmerite na občutek zraka na obrazu. Opazujte, kje ga najbolj čutite, kako se spreminja njegova moč in kaj se ob tem dogaja v okolici. Prisluhnite krošnjam, poglejte, kako se premikajo veje ali oblaki, in dovolite, da vašo pozornost za nekaj časa zaposlijo ti preprosti dražljaji.
Nato opazujte še svoje počutje. Ste bolj sproščeni, bolj budni, morda nekoliko boljše volje? Se je zmanjšala napetost, ki ste jo čutili pred tem? Ali pa vam veter danes preprosto ne prija? Tudi slednje je povsem običajno. Namen takšne vaje ni doseči točno določenega občutka, temveč bolje spoznati, kaj nam v določenem trenutku ustreza.
Takšno zavestno usmerjanje pozornosti je sorodno čuječnosti in tehnikam prizemljevanja, pri katerih si pomagamo z zaznavanjem neposrednega okolja. Veter je lahko zanimiv spremljevalec teh vaj, saj ponuja raznolike občutke, ki se nenehno spreminjajo.
Morda potrebujemo tudi malo več vetra
V hladnejšem delu leta se naš vsakdan pogosto zoži na pot med domom, službo, trgovino in drugimi zaprtimi prostori. Zunaj ostajamo predvsem takrat, ko je vreme lepo, mirno in prijetno, veter pa pogosto razumemo kot razlog, da bi bilo bolje ostati doma.
Toda narava nam lahko ponudi prijetne izkušnje tudi takrat, ko ni povsem mirna. Veter prinaša gibanje, zvok in občutek svežine. Včasih nas pomiri, drugič poživi, pogosto pa nas predvsem spomni, da se okoli nas dogaja veliko več od tistega, kar nas zaposluje v vsakdanjih mislih.
Njegova blagodejnost je predvsem v tem, da nas povabi k drugačnemu doživljanju trenutka. Da za nekaj minut zapustimo predvidljivo okolje, začutimo zrak na koži in dovolimo, da našo pozornost pritegne nekaj povsem preprostega.
Zato ob naslednjem vetrovnem dnevu morda ni treba takoj poiskati zavetja. Če je vreme varno in nam temperatura dopušča, lahko za trenutek obstanemo na prostem in preverimo, kako se počutimo. Morda bomo presenečeni, kako dobro nam lahko dene nekaj, pred čimer se običajno tako radi skrijemo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
