Mladi odhajajo, plače zaostajajo, razvoj šepa: kakšen je načrt za Podravje
Pet poslancev iz podravske regije se je včeraj mudilo na delovnem obisku pri vodstvu Regionalne razvojne agencije Podravje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pogovarjali so se o razvojnih prioritetah naslednjega desetletja, v pripravi je namreč Regionalni razvojni program 2028–2034. »Pomembno je, da se kot regija dobro povežemo, saj bosta od tega odvisna tako črpanje sredstev kot uresničevanje razvojnih projektov,« je povedala direktorica RRA Podravje - Maribor Nataša Ritonija.
Delovnega srečanja so se udeležili poslanci SDS Franc Breznik, Andrej Kosi, Jožef Lenart ter poslanca Gibanja Svoboda Lena Grgurevič in Tomaž Lah.
Andrej Kosi je poudaril, da Podravje potrebuje decentralizacijo in več razvojnih ukrepov, ki izhajajo iz konkretnih potreb lokalnega okolja. »Veliko priložnosti vidim tudi v kmetijstvu – od boljše izrabe Drave za namakanje in protitočne obrambe do podpore vinogradnikom.«
Jožef Lenart je kot enega ključnih izzivov izpostavil ustanovitev regij ter zadrževanje mladih in izobraženih kadrov. »Prav ti ljudje so osnova za nadaljnji razvoj, raziskave in inovacije.«
Franc Breznik je povedal, da med razvojnimi priložnostmi Podravja vidi nadaljnji razvoj Pohorja, dokončanje kolesarskih povezav ter krepitev vinske zgodbe Štajerske.
Lena Grgurevič pričakuje podporo vlade Mariboru. »Ključna so vlaganja v znanost, razvoj, inovacije, povezovanje z gospodarstvom. Regija ima univerzo, znanje in velik razvojni potencial.«
Tomaž Lah meni, da je treba premakniti regijske projekte. »Med njimi sta zagotovo mariborsko letališče in cestna povezava Ptuj–Ormož. Pri tem je sodelovanje države ključno.«
Podravje s 330.000 prebivalci ostaja ena največjih razvojnih regij v Sloveniji, vendar pri več ključnih kazalnikih zaostaja za slovenskim povprečjem. BDP na prebivalca dosega približno 82 odstotkov slovenskega povprečja, povprečna bruto plača okoli 93 odstotkov, izrazita pa je tudi razvojna vrzel pri vlaganjih v raziskave in razvoj. Regija se hkrati sooča z odhajanjem izobraženih kadrov, staranjem prebivalstva in pomanjkanjem delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
