Tudi v podeželskih občinah vse bolj pestra sladoledna ponudba
Medtem ko v mestih že dolgo ne manjka ponudnikov sladoleda, ki kupce razvajajo s svojo ponudbo najrazličnejših okusov in dodatkov, pa se je ta v zadnjih letih precej obogatila tudi v podeželskih občinah.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekateri ponudniki tako privabljajo obiskovalce od blizu in tudi od kar daleč, predvsem z domačo izdelavo sladoleda, pa tudi izjemno izvirnimi okusi. Otroci se radi posladkajo s penicami ali palačinko, odrasli pa menda z veseljem posežejo po pivovih sladoledih ter sladoledu z vinom, penino ali ginom.
V tretji sezoni obratovanja je že dobro prepoznavna prodajalna sladoleda v Trnovski vasi lastnice Klavdije Brumen, ki je po izgubi zaposlitve novo priložnost našla prav v sladoledarni Kuku. »Čeprav je to sladica, ki ni tradicionalno ravno slovenska, nam kar gre. Stranke se vračajo, pravijo, da je naš sladoled dober in poseben.«
Za odličen sladoled so po njenih besedah potrebni predvsem dobri učitelji, ki jih najdeš le v Italiji. »Bolj greš proti jugu Italije, boljši je sladoled.« Zato se je tudi sama tja odpravila na izobraževanje. Seveda pa so pomembne tudi lastne ideje ter da prisluhne svojim gostom, potrebne pa je tudi nekoliko drznosti.
In kateri sladoled je najbolj priljubljen?
Seveda, njen Kuku. Sicer pa je znana po izboru dokaj nenavadnih okusov. Med njeno ponudbo sladoleda je tako mogoče zmeraj najti kaj novega, od penic do palačink, štrudlja, višnjeve torte, orehove potice, tudi sivke s pridihom limone, ki jo je dobila od Štajerske sivke. Ob koncih tedna pa odraslim postreže še z okusom sladoleda s pivom, vinom, penino ali ginom. »Stranke želijo preizkusiti nove okuse, delovanje svojih brbončic. Sicer pa sta glavna preizkuševalca novih okusov moja sinova, pa tudi prijatelji, ki mi pomagajo priti do tistega končnega, ravno pravega okusa.« Trenutno tako na željo ene od strank pokušajo sladoled z okusom paradižnika in kumar.
Tako mlečni kot sadni okusi gredo dobro v prodajo v Juršincih, kjer sta zakonca Ameti zadovoljna s četrto sezono prodaje sladoleda v sladoledarni Papiga. Po tem, ko sta se dve leti vozila prodajat sladoled iz Rač, sta ju lokacija in lep kraj prepričala, da sta se tja tudi preselila. »Vsak teden imamo kak nov okus, med zadnjimi je bil ferrero rocher. Sama pa imam od mlečnih najraje jogurt z gozdnimi sadeži, od sadnih pa breskev,« nam je zaupala Lirije.
V mestu je lažje
Vsi ponudniki se strinjajo, da je tovrstna dejavnost vsekakor lažja v mestu, kjer je pretok ljudi večji. Na vasi, pravi Brumnova, se od sladoleda vsekakor da preživeti. Obogateti ali dobro živeti pa ravno ne, saj gre za delo od jutra do večera. Obiskovalci pa so večinoma lokalni, pa tu in tam kakšen turist. Odprtje lokala s sladoledom pa zahteva tudi precejšen vložek. Čeprav je bil lokal v Trnovski vasi že dolga leta v preteklosti, se je Brumnova odločila, da postavi novo hiško z novimi aparaturami. »Dober stroj, dober sladoled.«
Lirije je z možem v Juršincih pred dvema letoma odprla še lokal s hitro hrano, s katerim dopolnjujeta posel predvsem v zimskem času. »Na začetku, ko nas ljudje še niso toliko poznali, je bilo težje. Zdaj gre.« Ametijeva sta lokal na začetku kupila s prihranki, letos pa sta ga v celoti prenovila.
Tudi Hajdari od sladoleda v Dornavi živi le poleti, pozimi dela v gostinstvu. Od tam je tudi presedlal v sladoledarstvo. »Vsak začetek je težak. Posebej v malih vaseh, kjer traja, da te ljudje spoznajo. Če pa te enkrat sprejmejo, si zmagal. Zame namreč ne gre le za denar in posel, pomembno je tudi, da si sprejet.«
Lokal Sladka Hajdi je lociran v trgovskem središču v Lenartu, kjer je obisk dokaj velik. Precej obiskovalcev pa je že v preteklosti pritegnil tudi njihov lokal, zato domačih gostov ne manjka, velikokrat pa jih obiščejo tudi tisti v tranzitu. Dodaten zaslužek omogoča tudi prikolica za prodajo sladoleda, s katero obiskujejo prireditve in večje dogodke. »Cena kepice je enaka kot lani, 2 evra. Vse se je podražilo in ni mi jasno, kako nekateri zmorejo tudi s 30 centi manj.«
Začela je z rabljenim strojem, a je tudi sama kasneje ugotovila, da bo potrebno nekaj novejšega in hitrejšega. »Iz leta v leto smo vse skupaj nadgrajevali, da bi si olajšali delo. Tega je namreč kar precej, predvsem s sadnimi sladoledi, za katere je sadje treba pripraviti že dan prej. Proizvodnjo imam doma, zvečer vse pripravim, čez dan pa sladoled izdelujem in ga dostavljam v lokal.« V prihodnosti si želijo predvsem povečati vitrino in s tem tudi izbiro sladoleda.
Vsak s svojo skrivnostjo
Vsak od naših sogovornikov ima svojo zgodbo, pa tudi svoj recept za dober sladoled. Brumnova prisega na dobro osnovo, sladoled dela sama vse od začetka. »Predvsem je pomembno dobro mleko.« Po mnenju Feiertagove je za dober sladoled ključna kremasta tekstura. »Letos sem preizkušala tudi izdelavo iz domačega mleka kmetov, a se za zdaj ni izšlo.« Lirije je bolj skrivnostna in dober sladoled pripisuje predvsem spretnim rokam. Hajdari pa z dobrim sladoledom menda postreže predvsem zaradi ljubezni, sledi dobra volja in šele nato vse ostalo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
