Srečko Gomilšak na ultra maratonu: dva tedna z le dvanajstimi urami spanja
Srečko Gomilšak iz Juršincev se je nedavno vrnil z danske ultratrail preizkušnje Danish Ultra, ene najzahtevnejših tovrstnih tekem v Evropi, kot zmagovalec v kategoriji samooskrbe.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na za večino ljudi nepredstavljivi, več kot 1.000 kilometrov dolgi trasi, je skoraj dva tedna živel z minimalno količino spanca, se boril z vročino, vetrom, močvirji, pomanjkanjem hrane in halucinacijami. »Človek je sposoben marsičesa, če je pripravljen tudi psihično, ne le fizično,« pravi.
Po besedah Srečka je bila sicer tekma na Danskem veliko težja, kot je pričakoval. »Organizator je traso speljal skoraj povsem izven civilizacije, zato si bil v različici samooskrbe praktično odvisen samo od tega, kar si imel s seboj.«
Tek izven civilizacije
V tej različici ima tekmovalec na trasi le podatke o hidracijskih točkah, kjer se lahko oskrbi s pitno vodo, na razpolago pa ima še tranzicijsko torbo s stvarmi, za katere meni, da jih bo potreboval: rezervne tekaške copate, nogavice, gele, kakšno čokoladico. »Sam sem imel v torbi premalo stvari. Ko sem analiziral traso, sem namreč mislil, da bo več možnosti, da se bomo lahko oskrbeli s hrano in kakšnim počitkom. Tako pa je bila kakšna trgovina v redki vasici, pa še ta velikokrat odprta le do določene ure in ni koristila. Ti pa veš, da naslednjih 100 ali pa 150 kilometrov znova ni ničesar.«
Svoje gele in energijske ploščice je moral razdeliti tako, da so zadoščali do cilja.
Čeprav gre za razmeroma ravninsko preizkušnjo, peščene sipine ob danski obali tekačem prvih 400 kilometrov niso prizanašale. »Imel sem občutek, da sem pesek zasovražil za naslednjih deset let. Nikamor ni šlo. Na plaži si mislil, da bo lažje, pa si se pogrezal v mehek pesek ali pa so ti morski valovi zalivali noge.«
Nato so prišli novi izzivi. Najprej vročinski val s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, nato pa v notranjosti štirje dnevi dežja, močvirij in iskanja trase. »Bilo je eno samo močvirje, blato in iskanje trase. Resnično je bilo zelo naporno.«
Neverjetna zmaga telesa in duha
V skoraj štirinajstih dneh Danich Ultra je spal komaj deset do dvanajst ur. Prvi dve noči nobeden od tekmovalcev pravzaprav sploh ni počival, kasneje pa so bili njegovi postanki večinoma dolgi le nekaj minut. Sam si je le na približno 610. kilometru privoščil nekajurni spanec.
»Včasih je sicer prevladovalo mnenje, da je najboljši 15-minutni 'power sleep', da se telo ne ohladi. Letos pa sem ugotovil, da telo včasih potrebuje več. Dvakrat sem se preprosto prepustil in spal tudi dve uri.«
Najhujše, pravi, so bile halucinacije. »Ko si tako izčrpan, imaš občutek, da telo ne gre nikamor več, čas pa teče hitreje kot običajno.«
Slovenske pesmi sredi danske divjine
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
