Stari kruh za nove krekerje, prezrele banane za sadne trakce
Našim babicam je bilo kristalno jasno, kaj narediti s starim kruhom, prezrelim sadjem ali zelenjavo, ki ni bila več najlepša na pogled.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kruh je postal drobtine ali cmoki, iz prezrelega sadja je nastala marmelada, zelenjavne ostanke so porabili pri naslednjem obroku. Danes smo pri ravnanju s hrano precej bolj potratni. Kar ni več popolno, sveže ali takšno, kot smo si zamislili, pogosto roma v koš. Krožno gospodarstvo se tako lahko začne z zelo preprostim vprašanjem: ali moramo to res zavreči? Naše babice, kot rečeno, so odgovor poznale že dolgo, le da mu niso rekle krožno gospodarstvo. Da bi bilo zavržene hrane manj, je mogoče pogledati tudi precej bolj ustvarjalno.
To so pokazali na prvem usposabljanju čezmejnega projekta B-ROUND, ki je minuli torek v Centru Slovenskih goric v Lenartu povezalo ljudi iz različnih delov prehranske verige – od kmetov in predelovalcev do gostincev in drugih ponudnikov, in katerega osnovno vodilo je, da presežek ni nujno konec poti živila, ampak je lahko začetek nečesa novega.
Praktični nasveti Bineta Volčiča
Kuharski mojster in ambasador projekta B-ROUND Bine Volčič je na primeru pora pokazal, da pri pripravi hrane pogosto avtomatično zavržemo dele živila, ki bi jih lahko še uporabili. Janja Viher iz Inovacijsko-tehnološkega grozda ITC Murska Sobota je predstavila primer 460 kilogramov prezrelih banan. Namesto da bi končale med odpadki, jih je mogoče predelati v sadne trakce oziroma sadno usnje.
Iz sezonskih viškov zelenjave lahko nastane zelenjavni prah, iz presežka paradižnika kandirani paradižniki, iz pivskih tropin kruh ali krekerji, iz ostanka po stiskanju bučnega olja pa razmaščena bučna moka. Kot je na usposabljanju predstavila Pija Godec iz Mozaika dobrot, je mogoče na presežek hrane gledati drugače: ne zgolj kot na okoljski problem, ampak kot na potencialno surovino za nov izdelek.
Če želimo presežek uporabiti za nov prehranski izdelek, mora biti ta varen, sledljiv in skladen z zakonodajo. Prav zato sta Barbara Kuhar iz Izobraževalnega centra Piramida Maribor in Marlies Rainer iz QUA Bildung & Projekt predstavili tudi strokovne in pravne vidike ponovne uporabe hrane, in to od sistema HACCP in alergenov do označevanja, rokov uporabe ter vprašanja, kdaj je presežek še živilo in kdaj postane odpadek.
Projekt tako povezuje več pogledov: kuharskega, razvojno-poslovnega in pravnega. Kajti ideja, kako uporabiti zavrženi del živila, je šele začetek. Treba jo je znati varno in tehnološko izpeljati ter iz nje ustvariti izdelek, ki bo imel tudi svojo tržno vrednost. V projekt je trenutno vključenih 24 organizacij, 13 iz Slovenije in 11 iz Avstrije. Pomemben člen pri povezovanju slovenskih udeležencev je Razvojna agencija Slovenske gorice, ki v projektu skrbi za povezovanje deležnikov, organizacijo usposabljanj in prenos znanja v lokalno okolje, sodeluje pa tudi pri promociji ter razvoju znamke Re Taste by B-ROUND.
E-novice · Podravje
