Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zakaj tako ime?

Sončnica (Helianthus annuus) svojega imena verjetno ni dobila le zato, ker njeni cvetovi spominjajo na sonce, temveč tudi zato, ker je njena značilnost, da sonce enostavno obožuje. Njena zabavna posebnost je, da cvetove prav živahno obrača za soncem, tako pa na vrt dodaja še košček dinamike, ki poleg njene žareče barve poskrbi za veselje in dobro voljo.

Večina sončnic, ki rastejo pri nas, je enoletnic, le malo vrtičkarjev pa ve, da je med več kot 60 različnimi sortami sončnic iz rodu Helianthus pomemben delež tudi trajnic. Na našem trgu jih žal le težko najdemo, bolj priljubljene pa so na vrtovih »čez lužo«, v Severni Ameriki, od koder sončnice tudi prvotno izvirajo. Za prehrano, pridelavo olja in zdravil so jih gojili že domorodni Indijanci, v Evropo pa so zašle v 16. stoletju skupaj s španskimi osvajalci.

Sonca v visokih petkah

Zdi se, da so sončnice narejene prav zato, da bi jih občudovali in se ob njih veselili. Njihovi veliki in impresivni cvetovi so postavljeni na dolga stebla, ki lahko zrastejo tudi tri metre visoko. Zato, da je lahko v svoji višini stabilna, razvije globok koreninski sistem, ki lahko seže tudi dva in več metrov v globino. Ko njen cvet dozori, vseeno lahko postane tako težek, da moramo lepotici za stabilnost občasno ponuditi trdno oporo.

Seveda pa narava vseh sončničnih čarov ni oblikovala le zato, da bi jo občudovali ljudje. Pravzaprav smo mi šele drugotnega pomena. Glavna ciljna publika, ki jo sončnica s svojo lepoto želi omrežiti, so opraševalci. Njen veliki cvet je v resnici sestavljen iz tisoče in tisoče majhnih socvetij, ki pa prav zato, da bi bili bolj opazni za opraševalce, v skupni celoti oblikujejo to zanimivo in značilno obliko velikega sončnega cveta.
Čeprav je cvet glavni adut sončnic, pa k njihovi čarobnosti prispevajo tudi veliki listi, ki rastejo ob njihovem vznožju. Ti so veliki, nazobčani, pogosto v obliki srca in včasih lepljivi. Grobo in precej dlakavo je tudi steblo. Vse to zato, da lahko rastlina čim bolje botruje vročim sončnim žarkom in ob tem proizvede čim več hrane skozi proces fotosinteze. Ker za fotosintezo potrebujejo veliko sončne svetlobe, se tudi cvetovi obračajo za soncem, od vzhoda zjutraj do zahoda zvečer. Ko cvetovi dozorijo, se njihovo gibanje ustavi in navadno ostanejo obrnjeni proti vzhodu.

Včasih sonca niso le rumena

Obstaja več kot 60 različnih sort sončnic, med njimi pa so tudi take, katerih cvetovi so oranžni, rdeči, celo vijolični. Še bolj zanimivi so cvetovi, pri katerih je barva socvetij v različnih spiralah različna. Tako so lahko pri nekaterih socvetja v notranjosti na primer oranžna ali temno rdeča, lističi, ki obdajajo socvetje, pa so rumeni.

Poleg visokih sort z velikimi cvetovi lahko izbiramo tudi med pritlikavimi sortami, ki ne zrastejo tako zelo visoko in so zato primerne tudi za sajenje v posode. Mnogo sort ima tudi manjše cvetove, ki jih lažje uporabimo za rezano cvetje. Največkrat ponudniki semen prodajajo kar mešanico različnih sort, s čimer na gredico vnesemo nekoliko več barvne pestrosti.
Med sortami, ki spadajo med trajnice, so npr. Helianthus divaricatus, Helianthus maximiliana, Helianthus angustifolius … Med bolj pogostimi trajnimi sončnicami, ki jih najdemo tudi na slovenskih vrtovih, pa je jeruzalemska artičoka ali topinambur. Marsikdo jo goji predvsem zaradi njenih užitnih in hranilnih gomoljev, ki po okusu spominjajo na krompir. Jeruzalemska artičoka ob premajhni previdnosti lahko hitro postane invazivka.

Vzgoja iz semena

Najbolj pogosto sončnice vzgajamo iz semena. Tega sejemo v zemljo, bogato s hranili, konec aprila ali v maju. Sejemo dovolj narazen, da bodo rastline imele dovolj prostora za rast in razvoj svojih velikih cvetov. Posajena semena izdatno zalivamo, dokler ne vzklijejo, potem pa rastline zalivamo le še po potrebi. Majhne rastlinice imajo radi polži in srne, zato jih v tem ranljivem obdobju čim bolj zaščitimo, poskrbimo tudi, da jih ne prizadene suša. Ko se nekoliko utrdijo, postanejo veliko bolj odporne, le takrat, ko izdatno cvetijo, moramo še paziti, da imajo na razpolago dovolj vode.

Ker sončnice naredijo globoke korenine, potrebujejo globoka tla, ki morajo biti tudi dovolj odcedna in ne smejo biti kisla. Uspevajo sicer tudi v revnih tleh, a bolje, če imajo dovolj hranil. Ko izbiramo mesta zanje, moramo paziti, da bodo dobile vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Paziti pa moramo še na eno malenkost – če imamo poleg sončnic radi še kakšno okrasno rastlino, lepotic nikar ne sadimo skupaj. Značilno za sončnico je namreč, da zavira rast drugih rastlin, zato je najbolje, da raste čim bolj sama, brez družbe drugih cvetlic.
Ne samo za dobro voljo, tudi za zdravje

Že samo s tem, ko nas sončnični cvetovi spravljajo v dobro voljo, posredno skrbijo za naše dobro zdravje. A to ni vse, kar zmore to lepo sonce na visokih petkah. Iz njenih semen pridobivajo v kulinariki splošno uporabljeno sončnično olje, uporabni pa so tudi njeni listi. Iz njih lahko pripravimo čaj, ki ga lahko uporabimo za zbijanje povišane temperature. V farmaciji se sončnični čaj uporablja tudi za lajšanje nekaterih pljučnih bolezni in malarije. V industriji iz sončničnih stebel pridelujejo tudi papir, iz cvetov pa pridobivajo rumeno barvilo.

Naš čas