Naš čas

Velenje, 14. aprila – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je v okviru cikla predavanj Otroci so naše največje bogastvo, ki ga pripravljajo enkrat mesečno, pripravila še eno vsebinsko bogato in življenjsko zelo uporabno srečanje. Tokrat je bila v ospredju tema, ki se dotika prav vseh odnosov – postavljanje osebnih meja. O tem je spregovorila univerzitetna diplomirana psihologinja Nina Babič iz Maribora, ki je poudarila, da meje niso izraz konfliktnosti, temveč vir varnosti, jasnosti in samospoštovanja.

Predavateljica, ki je kot šolska svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka zaposlena v Mariboru, je znana tudi kot aktivna prostovoljka, predsednica Zveze prijateljev mladine Maribor, supervizorka na TOM telefonu in certificirana voditeljica Familylabovih seminarjev. Njeno delo je tesno povezano z otroki, mladostniki in družinami, zato je tudi tokrat spregovorila zelo neposredno, izkušeno in življenjsko.

Meje niso napad, ampak zaščita

Kot je poudarila Babič, ljudje fizične meje praviloma dobro razumemo – kadar nam nekdo pride preblizu, se instinktivno umaknemo. Veliko manj pa znamo prepoznavati in braniti osebne meje. Te varujejo našo integriteto, torej naše bistvo, misli, občutke in vrednote. Če svojih meja ne poznamo ali jih ne znamo pokazati, dopuščamo, da drugi posegajo v naš prostor in rušijo naš notranji občutek varnosti.

Po njenih besedah postavljanje meja ne pomeni upiranja ali ustvarjanja konflikta, ampak v odnose prinaša jasnost. Ljudje se ob jasnih mejah počutijo varneje, saj vedo, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Prav zato je ta tema pomembna tako za odrasle kot za otroke.

Samozavest ni isto kot samospoštovanje

Predavateljica je opozorila na pomembno razliko med samozavestjo in samospoštovanjem. Samozavest se nanaša na veščine, ki jih pridobivamo skozi življenje – na primer javno nastopanje, športne dosežke ali sposobnost uspešnega delovanja v različnih situacijah. Samospoštovanje pa je globlji odnos, ki ga imamo do sebe. Povezano je s tem, ali se zmoremo sprejeti tudi takrat, ko nismo popolni. Temelji samospoštovanja se po njenih besedah gradijo zelo zgodaj, že v prvih letih življenja, nanj pa najbolj škodljivo vplivajo stalna kritika, primerjanje, poniževanje ter psihično ali fizično nasilje. Otrok, ki pogosto dobiva občutek, da ni dovolj dober, teže razvije zdrav odnos do sebe. Prav zato je za vzgojo otrok ključno, da jim odrasli pomagamo graditi občutek vrednosti.

Otroci potrebujejo jasne meje

Eden osrednjih poudarkov predavanja je bil, da otroci meje potrebujejo, čeprav si jih ne želijo vedno. Meje jim dajejo občutek varnosti, predvidljivosti in opore. Če otrok ne ve, kaj je dovoljeno in kaj ne, je prepuščen negotovosti, ki mu ne koristi. Babič je opozorila, da so starši in drugi odrasli pri tem najpomembnejši zgled. Otroci se meja ne učijo predvsem iz razlag, temveč iz tega, kar vidijo. Če odrasli znajo postaviti mejo, reči »ne«, ko mislijo »ne«, in to storiti spoštljivo, bodo tudi otroci sčasoma razvijali to sposobnost. Če pa doma spremljajo nespoštljivo komunikacijo, poniževanje ali nejasne odnose, takšne vzorce pogosto ponotranjijo in prenašajo naprej.

»Ne« brez slabe vesti

Velik poudarek je bil namenjen tudi sposobnosti, da znamo reči »ne« brez občutka krivde. To je po predavateljičinih besedah ena ključnih življenjskih veščin, ki pa se je mnogi odrasli nikoli niso zares naučili. Pogosto se raje zatečemo k nejasnim odgovorom, odlašanju ali prilagajanju, namesto da bi jasno in mirno povedali, kaj želimo in česa ne. Še posebej pomembno je, da se tega naučijo otroci in mladostniki. Otrok, ki zna povedati, kaj mu ni prav, ima več možnosti, da se bo kasneje znal postaviti zase tudi v vrstniški skupini, pri pritiskih okolice ali ob različnih oblikah neprimernega vedenja. Jasna meja lahko pomeni pomembno zaščito pred podrejanjem, izsiljevanjem in škodljivimi vplivi.

Več v tedniku Naš čas.