Konec skrivanja plač: zakon še čaka, podjetja že opozarjajo na izzive
Bodo delodajalci že v oglasih za delo navajali plačo ali plačni razpon? Zaposleni bi dobili več pravic do vpogleda v kriterije za določanje plač in napredovanj. Kaj je z zakonom, ki to predvideva?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija bi morala že junija v nacionalni pravni red prenesti direktivo Evropske unije o preglednosti plačil, ki prinaša nova pravila za zaposlovanje in obvezno poročanje o razlikah v plačah med spoloma.
Osnutek zakona, ki ga je pripravilo prejšnje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, torej med drugim predvideva, da bi delodajalci že v oglasih za delo morali navesti plačo ali plačni razpon. Tako bi zaposleni imeli pravico do vpogleda v kriterije za določanje plač in napredovanj.
JUTRI: Kaj o načrtovani direktivi menijo podjetja na Celjskem?
Čeprav je rok za prenos že potekel, zakon še ni sprejet. Kje se je postopek ustavil, kako ga bo nadaljevala nova vlada?
Evropska direktiva o preglednosti plačil je začela veljati junija 2023, države članice so imele tri leta časa za prenos v nacionalno zakonodajo. Njen namen je zmanjšati plačno vrzel med ženskami in moškimi, ki po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v Evropski uniji še vedno znaša približno enajst odstotkov. To pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo enajst odstotkov manj na uro kot moški.
Znani bodo morali biti kriteriji za napredovanje
Direktiva je tako v prvi vrsti namenjena učinkovitejšemu uresničevanju načela enakega plačila za enako delo oziroma delo enake vrednosti med ženskami in moškimi. Nova pravila zato prinašajo večjo preglednost že v postopku zaposlovanja.
Delodajalci bodo morali kandidate bodisi v obvestilu o prostem delovnem mestu bodisi pred razgovorom obvestiti o začetni plači ali plačnemu razponu za delovno mesto. Prav tako od njih ne bodo smeli zahtevati podatkov o plači pri prejšnjih delodajalcih.
Zaposleni bodo ob tem od delodajalcev lahko pridobili informacije o kriterijih za določanje plač in napredovanj ter o povprečnih plačah za primerljivo delo. Večji delodajalci bodo morali poročati tudi o razlikah v plačah med spoloma in jih v primeru neupravičenih odstopanj odpraviti.
Kje se je zataknilo?
Čeprav Slovenija evropskega roka ni ujela, na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, ki je v novi vladi zadolženo za prenos direktive v slovenski prostor, zagotavljajo, da je to ena od njihovih prednostnih nalog.
»Načelo enakega plačila za žensko in moške je v slovenski zakonodaji uveljavljeno že vrsto let, a direktiva zaradi prepočasnega zmanjševanja plačne vrzeli na ravni EU uvaja dodatne ukrepe za večjo preglednost plačil, ki bodo omogočili lažje uveljavljanje pravic iz tega naslova,« poudarjajo na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.
Dodali so, da na ministrstvu, da bi se izognili morebitnim kazenskim ukrepom, zdaj prednostno nadaljujejo delo in izvajajo nadaljnje postopke, pri čemer izhajajo iz že pripravljenega osnutka, ki po njihovih besedah predstavlja dobro strokovno podlago za nadaljnje delo. Za zdaj zato ne napovedujejo večjih vsebinskih sprememb že narejenega osnutka.
»Vsebino predloga bomo nato dokončno izoblikovali v okviru dela strokovnega odbora pri ekonomsko-socialnem svetu ter v medresorskem in javnem usklajevanju, pri čemer bodo upoštevana mnenja socialnih partnerjev in drugih udeležencev. Morebitne spremembe bodo torej rezultat tega usklajevalnega procesa in zahteve po čim bolj jasni, izvedljivi ter z direktivo skladni ureditvi,« so poudarili.
Plača v oglasu? Odločitve še ni
Eno ključnih odprtih vprašanj ostaja, ali bo moral delodajalec plačo oziroma plačni razpon obvezno objaviti že v oglasu za delo ali bo zadostovalo, da bo kandidat s tem seznanjen najpozneje pred zaposlitvenim razgovorom. Na ministrstvu dokončne odločitve o tem še ne razkrivajo. Pojasnjujejo le, da evropska direktiva državam članicam pri tem vprašanju dopušča neko mero prožnosti, končna rešitev bo oblikovana v okviru usklajevanja zakonskega besedila.
»Cilj je zagotoviti, da bodo kandidatke in kandidati o izhodiščni plači oziroma plačnem razponu obveščeni pravočasno in na način, ki jim bo omogočal enakopraven položaj že v času zaposlovanja,« so poudarili in dodali, da bodo o konkretni zakonski rešitvi lahko več povedali po koncu usklajevanja besedila zakona. Ker zakon še ni dokončno usklajen, na ministrstvu za zdaj ne morejo povedati niti, kdo bo pristojen za nadzor nad njegovim izvajanjem in kakšne kazni bodo predvidene za morebitne kršitelje.
Za zdaj posledice predvsem za državo
Ker Slovenija evropske direktive ni prenesla v nacionalno zakonodajo do predpisanega roka, neposrednih posledic za delodajalce za zdaj ni. Na ministrstvu pojasnjujejo, da direktive za razliko od uredb Evropske unije načeloma nimajo neposrednega učinka in delodajalcem ne nalagajo neposrednih obveznosti, temveč jih bo določil šele nacionalni zakon.
»Za morebiten ›neprenos‹ oziroma napačen ali pomanjkljiv prenos odgovarja izključno država. Evropska komisija lahko proti njej sproži postopek zaradi kršitve prava Evropske unije. Uvedba postopka še ne pomeni finančnih kazni, saj gre najprej za predsodni del, v katerem si komisija in država prizadevata kršitev odpraviti,« pojasnjujejo in dodajajo, da do morebitnih kazni lahko pride šele v naslednjem delu postopka.
»Ne glede na potek zakonodajnega postopka delodajalcem priporočamo, naj se že zdaj začnejo pripravljati na obveznosti, ki jih bo prinesel nov zakon, zlasti na področju vrednotenja delovnih mest v skladu z merili, ki jih določa direktiva,« pozivajo na ministrstvu.
Kdaj bo zakon sprejet, na ministrstvu za zdaj ne napovedujejo. Poudarjajo, da je časovnica odvisna predvsem od dela strokovnega odbora pri ekonomsko-socialnem svetu, od medresorskega in javnega usklajevanja ter zakonodajnega postopka v državnem zboru.
Ne glede na potek zakonodajnega postopka delodajalcem priporočajo, naj se že zdaj začnejo pripravljati na prihodnje obveznosti, ki jih bo prinesel nov zakon, zlasti na področju vrednotenja delovnih mest v skladu z merili, ki jih določa direktiva in jih vsebuje tudi osnutek zakona: zahtevano znanje in spretnosti, odgovornost, delovni napor, delovni pogoji ter morebitna druga ustrezna in spolno nevtralna merila.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
