V Šentjurju so postregli kulturni meni prešernega dne
Različne ustanove in organizacije so kulturne vsebine ob slovenskem kulturnem prazniku minulo nedeljo ponudile za zajtrk, prigrizek, kosilo in večerjo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kulturnega zajtrka s Prešernom so se pred sedmimi leti domislili v Kulturnem društvu Gorica pri Slivnici. Poezije največjega slovenskega pesnika recitirajo domači kulturni ustvarjalci, vsako leto k sodelovanju povabijo kakšnega igralca. Prvo leto so gostili Renata Jenčka, nato so se povabilu odzvali Lučka Počkaj, Janez Škof, Saša Pavček in Marijana Brecelj. Letos je bil osrednji gost Aleš Valič.
»Opažamo, da se krajani vedno bolj množično udeležujejo tega dogodka. Prihajajo tudi ljudje širše iz občine ter tudi od drugod,« je pojasnil predsednik omenjenega kulturnega društva Vid Palčnik. Dodal je, da je med krajani mogoče čutiti prijetno vznemirjenje, kdo bo na vrsti za branje poezije. »Recitatorje izbiramo tako, da imajo različne poklice, so različno stari. Marsikdo preseneti s svojo izvedbo Prešernovih pesmi, ki so zahtevne.«
Ni naključje, da je dogodek že ob 9. uri. Obiskovalci, ki se na slovenski kulturni praznik odločijo obisk katere od kulturnih ustanov, ki na ta dan odprejo svoja vrata, se namreč nato odpravijo na pot proti večjim centrom, na primer Celju ali Ljubljani. »Tako v domačem kraju dobijo prvi kulturni obrok, nato jih poti vodijo po svoje. Sporočilo je, da je kultura doma in na voljo tudi v vaškem okolju.«
Presečišče v Zgornjem trgu
Ves dan so bile nato kot prigrizki odprte muzejske zbirke v občini. Obiskovalcem so omogočile vpogled v bogato in zgodovinsko dediščino kraja.
Za krepčilen glavni obrok – pozno kosilo – je tokrat poskrbela razstava del ustvarjalke Klavdije Simler s Planine pri Sevnici. Ta vsestranska ustvarjalka se ukvarja z različnimi pristopi in tehnikami ustvarjanja, od kaligrafije, rezbarstva, kiparstva, slikarstva, oblikovanja. Lani se je uvrstila tudi na regijsko razstavo JSKD Gnoj je zlato.
V Galeriji Zgornji trg je postregla z opusom raznovrstnih stvaritev, za katere je prejela več priznanj in nagrad. Med drugim so razstavljene tudi jaslice iz tako imenovanega paus papirja, ki jih je umetnica kot edina predstavnica Slovenije razstavila v Vatikanu.
Simlerjeva je dejala, da je kultura zanjo ključna za občutek povezanosti. »Da se spomnimo, kdo smo, od kod prihajamo, kaj želimo ohraniti za prihodnje rodove. Slovenski kulturni praznik združuje ljudi, krepi občutek pripadnosti. Če ne drugače, se povežemo vsaj na kulturni dan.«
Večerja na filmskem platnu
Za večerjo so v Ipavčevem kulturnem centru postregli ogled glasbeno-dokumentarnega filma Moj narobe svet. Ta je gledalce s pomočjo priredb znanih slovenskih in svetovnih glasbenikov popeljal v ustvarjalni in življenjski svet vsestranskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
