S katero uprizoritvijo celjski gledališčniki odpirajo novo sezono?
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje bodo letošnjo sezono, poimenovano Klasika v Celju, pričeli z nocojšnjo uprizoritvijo Orwellovega romana 1984.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Režijo celjske uprizoritve podpisuje Celjan Tomaž Krajnc, dramatizacijo pa britanska avtorja Robert Icke in Duncan Macmillan.
V središču zgodbe je Winston Smith, ki živi v svetu popolnega nadzora, kjer Stranka ne nadzoruje le dejanj posameznika, temveč tudi njegove misli, čustva in spomine. Veliki brat ga nenehno opazuje, preteklost pa se spreminja v skladu s potrebami oblasti, so zapisali v SLG Celje.
Skoraj 80 let po nastanku romana predstava odpira vprašanja resnice, nadzora in svobode posameznika v času umetne inteligence, algoritmov in vse težjega ločevanja med resničnim in ustvarjenim.
Krajnc je povedal, da se mu roman zaradi razvoja umetne inteligence, algoritmov in novih medijev zdi iz dneva v dan bolj aktualen. Uprizoritev so zato zastavili tako, da ni konkretno umeščena v določen čas ali prostor. Po njegovih besedah je bil eden največjih izzivov vprašanje, kaj je v predstavi sploh resnično.
Dramaturgija temelji tudi na Orwellovem konceptu dvomišljenja, pri katerem sta lahko hkrati mogoči in veljavni dve nasprotujoči si resnici. Ustvarjalci so zato iskali ravnotežje med odprtostjo različnih možnosti in dovolj jasno zgodbo, da lahko gledalec sam presodi, kateri resničnosti bo zaupal.
Winstona igra Nejc Jezernik, ki je ob ponovnem branju romana pred začetkom vaj najprej znova prepoznal njegov temačen in brezizhoden svet. Med nastajanjem predstave pa je po njegovih besedah začel opažati tudi svetlejšo plat zgodbe, predvsem odnos med Winstonom in Julijo.
Winston se po Jezernikovih besedah sistemu začne upirati v trenutku, ko si prvič zares postavi vprašanje, ali je res tisto, kar mu sistem govori, in ali je res tisto, kar vidi. Prav dvom v prikazano resničnost postane začetek njegovega upora.
Julijo igra Lucija Harum, ki jo vidi drugače od klasične upornice. Julija ne verjame, da lahko spremeni ali zruši sistem, zato si poskuša znotraj njega ohraniti svoje želje, misli in občutke. Tudi užitek zanjo predstavlja obliko osebnega upora.
Prav vprašanje, kaj je danes mogoče razumeti kot dokaz resnice, je eno od osrednjih izhodišč celjske uprizoritve. V Orwellovem romanu Winston fotografijo razume kot konkreten dokaz, da se je nekaj v preteklosti res zgodilo. Danes pa so zaradi umetne inteligence, globokih ponaredkov in generiranih vsebin vprašljivi tudi takšni dokazi.
Harum zato opozarja, da je v času, ko je vse težje ločevati med resničnim in ustvarjenim, toliko pomembneje ohraniti sposobnost kritičnega mišljenja. Prav to je po njenem mnenju tudi eden od ključev Julijinega upora - ohraniti sebe, svoje misli, želje in občutke.
Orwell je roman 1984 izdal leta 1949, pri njegovem nastanku pa so pomembno vlogo imele tudi njegove izkušnje iz španske državljanske vojne, kjer se je srečal z manipulacijo, propagando in ideološkimi pritiski.
V romanu je prikazal sistem, ki si prisvaja pravico do določanja resnice ter z nadzorom jezika, informacij in zgodovinskega spomina posega v posameznikovo razumevanje sveta.
Tudi današnji svet po mnenju ustvarjalcev predstave prinaša nove oblike nadzora in manipulacije. Telefoni, kamere, družbena omrežja in algoritmi vplivajo na informacije, ki jih prejemamo, pogosto pa uporabnik ne ve, kdo stoji za njimi in kakšni so interesi njihovega ustvarjalca.
Jezernik zato v Orwellovem Winstonu prepoznava predvsem poziv k preverjanju informacij in dvomu. Hkrati pa poudarja pomen odprtosti do mnenj drugih. Prav vprašanje, komu lahko zaupamo in kako ohraniti lastno presojo, bo tako eno osrednjih vprašanj celjske uprizoritve.
Dramaturginja je Tatjana Doma, scenografka in kostumografka Vasilija Fišer, avtor glasbe Leon Firšt.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.