Ukradel je Van Goghovi sliki. Zdaj ponuja svetovanje pri varovanju Louvra
Nekdanji tat Octave Durham, ki je leta 2002 iz Van Goghovega muzeja odnesel dve sliki, danes pomaga iskati ukradene umetnine.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot piše CNN, ima za pariški Louvre nenavadno ponudbo: pri varovanju bi jim svetoval kar sam.
»Zakaj me ne povabijo, da poskrbim za varnost?« se sprašuje 53-letni Nizozemec Octave Durham. Ni strokovnjak za varnostne sisteme in nima izobrazbe varnostnika. Njegove izkušnje izvirajo z druge strani zakona. »Ropal sem banke, sefe, oklepna vozila. Kar koli omenite, sem že oropal,« je povedal za CNN. Na družbenih omrežjih se predstavlja kot »nizozemski Lupin«, po slovitem uglajenem tatu. Njegov najbolj razvpit podvig pa ni bil prav nič izmišljen: s sostorilcem je leta 2002 vlomil v amsterdamski Van Goghov muzej in ukradel dve slikarjevi deli.
Pozneje so ga prijeli in zaprli, toda sliki je pred tem že prodal kriminalnemu šefu, pri katerem so ju nato tudi našli.
Van Gogh se je vrnil v vrečki iz Ikee
Danes Durham svoje povezave iz podzemlja uporablja za vračanje ukradenih umetnin. Trdi, da za to ne prejema plačila in da ga veseli, ko lahko osreči ljudi. A oznako ovaduh odločno zavrača. »Nisem ovaduh, sem kontakt. To je velika razlika. S policijo ne govorim,« je poudaril za CNN.
Sodeluje pa z Arthurjem Brandom, nizozemskim raziskovalcem umetnostnih tatvin, ki se ga je prijel vzdevek »Indiana Jones umetnostnega sveta«. Brand pravi, da je Durham odigral ključno vlogo pri vrnitvi Van Goghove slike, ukradene leta 2020. Leta 2023 so jo Brandu izročili v modri vrečki iz Ikee, nato jo je predal oblastem.
Muzeji kot slaščičarne za tatove
Brand opozarja, da odmevne tatvine opogumljajo posnemovalce. Po njegovih besedah je rop Louvra oktobra lani nekaterim kriminalcem dal misliti: če je mogoče oropati tako slovit muzej, mora biti v manjšem še lažje.
»Banke imajo danes manj gotovine, zlatarne so bolje varovane, zato se obrnejo k muzejem. Ti so ranljivi. Za tatove so kot slaščičarne,« je dejal prekaljeni tat.
Strokovnjak za muzejsko varnost Ibrahim Balut opozarja, da so storilci vse bolj osredotočeni na hitre vdore: pridejo pripravljeni, razbijejo oviro in izginejo s plenom. Muzeji imajo pri zaščiti posebno težavo. Njihov namen je omogočiti dostop do predmetov, številni pa delujejo v zgodovinskih stavbah, ki jih je težko ustrezno zavarovati.
Ukrasti sliko je eno, prodati jo nekaj drugega
Zakaj tatovi sploh kradejo slike, ki jih pozna ves svet? Brandov odgovor je neposreden: pogosto zaradi nepremišljenosti. Slišijo, da je Van Gogh vreden več deset milijonov, in si predstavljajo hiter zaslužek. Šele po tatvini ugotovijo, da je delo zabeleženo v podatkovnih zbirkah in ga je izjemno težko prodati.
Po njegovih besedah lahko ukradena umetnina v podzemlju postane zavarovanje posla ali sredstvo za pogajanje z oblastmi. Kriminalec jo kupi v upanju, da mu bo nekoč pomagala izpogajati milejšo kazen.
Drugače je z zlatom, srebrom in dragulji. Plemenite kovine je mogoče pretopiti, diamante ponovno obrusiti, s tem pa uničiti tudi prepoznavnost predmeta.
Kamera lahko tatvino posname, ne more pa je nujno preprečiti
Lynda Albertson, vodja združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnosti, opozarja, da varovanje zahteva več kot kamere: ustrezne ovire, vzdrževane alarme, usposobljene zaposlene in odziv, ki so ga tudi dejansko vadili. Donatorji po njenih besedah redko čakajo v vrsti, da bi financirali boljši alarm ali dodatne varnostnike. Toda prav takšne naložbe lahko odločijo o usodi zbirke.
»Ne moremo dediščine nenehno označevati za neprecenljivo, njene zaščite pa obravnavati kot neobvezen strošek,« je povedala za CNN.
Durham medtem vztraja, da bi Louvru lahko pomagal. Muzej se na prošnjo CNN za komentar ni odzval, nekdanji tat pa svojo ponudbo sklene z izjavo, ki zveni tudi kot opozorilo: »Če bi me povabili, bi jim pokazal, da še vedno lahko pridem noter.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
