Vitanje
Vitanjsko leto v znamenju odpravljanja posledic neurja
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Ob prazniku Občine Vitanje smo se pogovarjali z vitanjskim županom Andražem Pogorevcem, ki priznava, da si občina še ni povsem opomogla od lanskega neurja.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občino Vitanje je le nekaj dni po lanskem občinskem prazniku prizadelo močno neurje, ki je povzročilo večmilijonsko gmotno škodo. Sprožili so se številni plazovi, poškodovanih je bilo več cestnih odsekov, zato je bilo nekaj odročnejših kmetij nekaj časa odrezanih od sveta. K sreči ni bil nihče poškodovan.
»Prizori pustošenja so bili pretresljivi,« se spominja župan Andraž Pogorevc. Najprej je občina zagotovila prevoznost lokalnih cest, potem je sledilo dolgotrajno odpravljanje posledic neurja, ki še ni povsem končano. »Gre za velik finančni zalogaj, ki ga brez pomoči države naša majhna občina ne bi zmogla,« je poudaril župan, ki bo jeseni končal prvi mandat.
Skupna škoda lanskega julijskega neurja je presegla sedem milijonov evrov. »Uspelo nam je pridobiti državna sredstva za odpravo obsežnih posledic, za kar sem predstavnikom odhajajoče vlade resnično hvaležen,« je povedal in dodal, da naj bi se odpravljanje posledic končalo letos novembra.
Letošnji proračun znaša več kot šest milijonov evrov, kar je največ v zgodovini vitanjske občine. Koliko denarja ste predvideli za naložbe?
Za naložbe smo zagotovili približno polovico letošnjih proračunskih sredstev. To je izjemen delež, saj se je v letih pred mojim županskim mandatom gibal med dvajsetimi in tridesetimi odstotki.
Katere naložbe torej uresničujete in kdaj naj bi bile končane?
Izpostavil bi posodobitev državne ceste Vitanje–Socka, saj bo izvajalec del poleg prenove opornih zidov in cestišča uredil tudi povezavo med omrežji Elektra Maribor in Elektra Celje ter vzpostavil optično povezavo. Na tem odseku bo prenove deležen tudi vodovod.
V telovadnici osnovne šole bomo prenovili garderobe in sanitarije, pri zdravstvenem domu bomo uredili parkirišča ter prenovili streho na stavbi Centra Noordung. Pripravljamo projekt za celovito prenovo križišča pri osnovni šoli, s čimer bomo zagotovili večjo prometno varnost in boljšo pretočnost prometa.
Velika pridobitev za Vitanje je bil nov vrtec. Koliko otrok ga obiskuje? Se njihovo število povečuje?
Novozgrajeni Vrtec Vitanje je ena od pomembnejših pridobitev v tem mandatnem obdobju. V njem sicer beležijo manjši vpis, v tem in prihajajočem šolskem letu bo vanj zahajalo približno 72 otrok. A napovedi so optimistične, saj naj bi se čez približno leto ali dve število malčkov ponovno povzpelo na 85.
Zavedamo se, da bodo mlade družine ostale v domačem okolju, če bo občina zagotovila dostopna stanovanja in posodabljala cestno, komunalno in drugo infrastrukturo za boljšo kakovost bivanja. Napovedan povečan vpis otrok v vrtec je med drugim posledica priseljevanj v naše okolje.
Kako daleč so prizadevanja za ureditev poslovilne vežice?
Upam, da bomo do konca poletja pridobili gradbeno dovoljenje, potem bomo izbrali izvajalca gradbenih del. Tako naj bi v jesenskem času položili temeljni kamen za začetek gradnje, ki naj bi se končala leta 2028. Želja po novi poslovilni vežici je med Vitanjčani prisotna že vrsto let.
Toda vedno smo prednostno urejali druge naložbe, kot so gradnja vrtca, prenova Rupnikove hiše ter posodobitve vodovne infrastrukture in cestnega omrežja. Tako nam je za poslovilno vežico vedno zmanjkalo časa in denarja.
Kakšne so potrebe po najemnih stanovanjih v vaši občini? Predlani ste v prenovljeni Rupnikovi hiši predali namenu štiri nova najemna stanovanja. Se obetajo še dodatna?
Potrebe po stanovanjih so velike. Trenutno zasebni vlagatelj gradi stanovanjski blok ob Rupnikovi hiši v središču Vitanja. Kot sem omenil že na začetku pogovora, naša občina potrebuje mlade družine, zato nenehno išče priložnosti za stanovanjsko gradnjo.
Prav zato smo kupili Petelinškovo hišo ob Centru Noordung, v kateri naj bi zasebni vlagatelj ali občina uredila prepotrebna stanovanja.
Začel se je mandat nove vlade. Kaj pričakujete od nje? Kaj bi morala zagotoviti za čim bolj optimalen razvoj lokalnih skupnosti?
Župani si od nove vlade želimo, da bi imela posluh za potrebe lokalnih skupnosti, še posebej manjših občin, kakršna je naša. Želimo si več možnosti črpanja sredstev iz državnih in evropskih finančnih virov za sofinanciranje razvojnih naložb.
Na nekaterih razpisih zdaj sploh ne moremo sodelovati, ker so pogoji za prijavo za majhne občine preveč zahtevni. Menim tudi, da bi bilo treba nekatere naloge, ki jih plačujemo in izvajamo občine, prenesti na državo. Pričakujem, da bo nova vlada našim predlogom ugodila.
Kakšen turizem si želite v Vitanju? Imate lepo naravo in mirne kotičke, ki so v današnjem vedno bolj hitrem svetu vedno bolj zaželeni.
Želimo razvijati butični turizem. Zavedamo se, da je to zahteven izziv, a verjamem, da mu bomo kos. Delamo postopoma in z jasnim ciljem.
V sklopu evropskega projekta Pot belega kamna smo uredili okolico Centra Noordung in zagotovili infrastrukturne izboljšave kraja. Današnji turist želi predvsem doživetja, zato moramo turistično ponudbo nadgraditi z vsebino.
Zelo dobrodošlo bi bilo, da bi pri njenem ustvarjanju sodelovali tudi občani oziroma zainteresirani posamezniki, ki se želijo ukvarjati s turistično panogo. Naša občina je privlačna za enodnevne ali dvodnevne goste, ki si želijo počitka in sprostitve v neokrnjen naravi.
Posebnost našemu okolju nedvomno daje tudi osupljiva in v arhitekturnem smislu edinstvena zgradba Centra Noordung. Občudujejo jo obiskovalci od blizu in daleč.
Prejšnjemu županu Slavku Vetrihu je defibrilator rešil življenje. Občina vsako leto zagotovi kakšno dodatno tovrstno napravo. Koliko jih že imate?
Trenutno imamo v občini petnajst defibrilatorjev, ki so nameščeni na javnih mestih – tako v središču Vitanja kot tudi v vseh vaških skupnostih na podeželju. Večje vaške skupnosti imajo celo dva. Pri tem naj omenim, da naprava ni koristna, če je ne uporabimo pravočasno. Ko pride do zastoja srca, se je treba odzvati zelo hitro in pravilno.
V takšnih primerih štejejo sekunde. Vitanjska Krajevna organizacija Rdečega križa v sodelovanju z vaškimi skupnostmi organizira redna izobraževanja o tem, kako uporabljati defibrilator hitro in učinkovito. Žal med občani ni velikega zanimanja za tovrstno izobraževanje.
Ob začetku mandata ste uvedli srečanje nekdanjih županov. Kakšen je namen?
Namen srečanja predstavljajo ohranjanje stikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter krepitev sodelovanja med nekdanjimi nosilci lokalne samouprave. Srečanja so prav tako priložnost za pregled razvoja občine v različnih obdobjih, za razpravo o pomembnih izzivih in dosežkih ter za izmenjavo dragocenih izkušenj.
Obenem tovrstna druženja prispevajo h krepitvi pripadnosti lokalni skupnosti in k spoštovanju prispevka posameznikov k njenemu razvoju. Zadovoljen in ponosen sem, da se srečanja udeležujejo skoraj vsi nekdanji vitanjski župani.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
