Igralec filma »Stići pre svitanja«: Če lahko Clint Eastwood, zakaj ne jaz?
Srbski igralec Radoš Bajić pri 72 letih še zdaleč ne razmišlja o pokoju in pravi: »Nisem še rekel zadnje besede.«
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Igralec Radoš Bajić, ki se ga spomnemo med drugim iz filmov Sekula i njegove žene, Na poti v Katango (Na putu za Katangu) in Heroji Haljarda (Heroji Halyarda), ter serij Vas gori, baba se češe (Selo gori, a baba se češlja), Morilci mojega očeta (Ubice mog oca) in Azbuka našega življenja (Azbuka našeg života), je na Festivalu evropskega filma Palić predstavil novi film Varuh ikone svetega Jurija (Čuvar ikone Svetog Đorđa) in prejel nagrado Aleksandar Lifka za prispevek k evropski kinematografiji.
Petdeset let po začetku velike filmske kariere ostaja dejaven, pripravlja novo televizijsko serijo in poudarja, da ustvarjalci v resnici nikoli ne odidejo v pokoj.
Film, ki ga je režirala njegova hči Jelena Bajić Jočić, scenarij pa sta napisala skupaj, pripoveduje o življenju ljudi na jugu Srbije, ki se spoprijemajo z izseljevanjem, gospodarsko negotovostjo in pritiski na svojo zemljo. Bajić je scenarij začel pisati že med epidemijo, ko je večino časa preživljal doma. »Preprosto sem odprl prenosni računalnik in imel občutek, da scenarij sam prihaja iz mene,« se je spomnil za portal Blic.
Bajić je posebej pohvalil režijsko delo svoje hčere, ki je zgodbi dala drugačen pogled, kot bi ji ga dal sam. »Jelena, če bi ta film režiral jaz, kar je bila prvotna zamisel, ne bi bil tako kakovosten in tako dober.« Na pripombo, da ga hči počasi prehiteva, pa je z nasmehom odgovoril: »To so verjetno sanje in želja vsakega starša.«
Nagrada Aleksandar Lifka ima zanj posebno težo, saj jo je prejel natanko pol stoletja po premieri filma Atentat v Sarajevu (Atentat u Sarajevu), s katerim je leta 1976 nastopil na Puljskem filmskem festivalu. »Menim, da ima zato izjemen pomen, in rekel bi, da je poleg nagrade Pavle Vuisić za življenjsko delo, Aleksandar Lifka eno najpomembnejših priznanj, ki sem jih doslej prejel.«
Kljub dolgi karieri ne razmišlja o umiku. Verjame, da je lahko obdobje med 65. in 75. letom ob ohranjenem zdravju eno najbolj ustvarjalnih obdobij v človekovem življenju.
»Če lahko Clint Eastwood snema pri triindevetdesetih letih, lahko tudi jaz nadaljujem delo. Naši poklici – igralec, režiser in scenarist – ne odidejo v pokoj takrat, ko vas upokoji država. Dokler nam služi zdravje, so to poklici, s katerimi se človek ukvarja, dokler je živ. Zato lahko rečem, da še nisem rekel zadnje besede.«
Njegov naslednji veliki projekt bo serija Harmonika, prepojena s solzami (Harmonika suzom nakvašena), sestavljena iz dvanajstih enournih epizod. Dogajanje bo postavljeno v srbsko vas na začetku šestdesetih let, ko so bila podeželska naselja še polna otrok, glasbe in medsebojne solidarnosti.
Zgodba bo izrazito avtobiografska. Glavni deček bo nosil ime Radoš, tudi drugi junaki pa bodo poimenovani po resničnih članih Bajićeve družine. »Pravzaprav pripovedujem o svojem otroštvu, o dogodkih iz svoje družine, ki so bili pogosto zelo dramatični.« Bajić bo serijo tudi režiral in v njej nastopil, čeprav bo težišče na mlajših likih.
Pomemben del njegove igralske poti pa predstavlja tudi jugoslovanski vojni film Prispeti pred zoro (Stići pre svitanja) iz leta 1978, ki je postal eden najbolj prepoznavnih partizanskih filmov jugoslovanske kinematografije. Bajić je v njem igral ob velikanih, kot so Velimir Bata Živojinović, Bekim Fehmiu in Zlata Numanagić. Film Prispeti pred zoro in številne druge jugoslovanske klasike si lahko ogledate na platformi MOVE, kjer je na voljo tudi serija Morilci mojega očeta.
