Novi film kultnega Šijana končno prikazan v Beogradu, tam tudi naša igralka
Film Bog bodi z nami legendarnega režiserja Slobodana Šijana je doživel festivalsko premiero v beograjskem Sava centru. V njem nastopa tudi slovenska igralka Aleksandra Balmazović, ki je pojasnila, zakaj se je udeležila premiere kljub bojkotu nekaterih kolegov.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na 53. mednarodnem filmskem festivalu FEST v Beogradu so premierno prikazali film Bog bodi z nami (Budi Bog s nama), dolgo pričakovano delo kultnega režiserja Slobodana Šijana, ki se je podpisal tudi pod jugoslovanski klasiki Maratonci tečejo častni krog (Maratonci trče počasni krug) in Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva).
Film je navdihnilo življenje Boška Tokina, pionirja srbske filmske kritike in enega od začetnikov avantgarde. Vendar ne gre za klasično biografijo, temveč za avtorsko fantazijo o obdobju, ki je zaznamovalo umetnost in kulturo med obema svetovnima vojnama.
V središču zgodbe je skrivnostni izginuli film, ki sta ga Tokin in dadaist Dragan Aleksić posnela pod naslovom »Kačaci na Topčideru« oziroma »Budi Bog s nama«. Šijan skozi to skrivnost oživlja Beograd dvajsetih let prejšnjega stoletja, čas džeza, regtajma, čarlstona, dadaizma in futurizma.
V filmu se pojavijo tudi številne zgodovinske osebnosti, med njimi Ivo Andrić, Miloš Crnjanski, Branislav Nušić, Tin Ujević in Ita Rina, ki jih med drugim igrajo Miloš Biković, Sloboda Mićalović, Jovana Stojiljković, Goran Bogdan, Nebojša Dugalić, Viktor Savić, Nikola Rakočević in Aleksandra Balmazović. V mednarodni koprodukciji je sodelovalo sedem držav, med njimi tudi Slovenija.
Aleksandra Balmazović igra Darinko. Njena vloga je manjša, a pomembna za razvoj zgodbe: »Številni znani zgodovinski liki (Ita Rina, Tito, Ivo Andrić, Nušić, Crnjanski, Tin Ujević…), ki se v zgodbi pojavljajo v manjših, a pomembnih vlogah, soustvarjajo kalejdoskopski portret časa, v katerem so se prepletali avantgardna umetnost, revolucionarne ideje in ambicija po preseganju obstoječih meja. Gre za ansambelsko zasedbo, ki skozi drobne in epizodne vloge oživlja zgodovinsko avantgardo, ki se v filmu dogaja okrog osrednjega lika – novinarja Boška Tokina.
Igrala sem vlogo Darinke, mame pisatelja in novinarja Branimirja Ćosića, ki sinu in njegovemu prijatelju Tokinu posreduje idejo za snemanje prvega avantgardnega filma v Jugoslaviji,« je pojasnila igralka.
Sodelovanje s Šijanom je bilo zanjo posebno doživetje. Režiserja, ki je s svojima kultnima črnima komedijama pustil neizbrisen pečat v zgodovini jugoslovanske kinematografije, opisuje kot umetnika z izjemno ustvarjalno vizijo.
»Že sama prezenca takšnega umetnika in njegov način dela sta posebno doživetje. Šijan je tudi slikar, kar se v tem filmu še posebej odraža v njegovih slikovitih kadrih, film je tudi odlično posnet. Njegov način pripovedovanja zgodb skozi humor je edinstven,« je povedala.
Slovensko občinstvo je film lahko videlo že lansko leto na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu, domače, srbsko občinstvo pa je moralo počakati. Zdaj so ga premierno predstavili tudi v Beogradu, in to v Sava centru. Tja se je odpravila tudi Balmazovićeva.
A beograjska premiera je bila za slovensko igralko tudi neprijetna situacija. Na FEST je prišla v zadnjem trenutku in ni vedela, da so se nekateri njeni igralski kolegi festival bojkotirali. Protestirali so zaradi stanja v kulturi, neodgovornega odnosa Ministrstva za kulturo, odsotnosti razpisov, neustreznega financiranja in predvsem dejstva, da oblast izkorišča dogodke, kot je FEST, za politično promocijo.
»Žal mi je, da tega nisem vedela, saj nikakor ne bi želela, da bi bila moja prisotnost razumljena kot nespoštovanje do stališč kolegov ali kakor ignoriranje pomena okoliščin, v katerih se je festival odvijal. Na premiero sem prišla zaradi filma in spoštovanja do njegovega avtorja. Moja prisotnost ni bila izraz politične podpore, temveč spoštovanja do umetniškega ustvarjanja.
Verjamem, da umetnost ne obstaja zunaj družbe, v kateri nastaja. Odgovornost umetnika zato vidim tudi v zagovarjanju svobode, dostojanstva in kritičnega mišljenja. Kultura se ne sme ustaviti. Kultura ni le umetniško ustvarjanje, temveč tudi prostor srečevanja, dialoga, različnih pogledov in svobodne izmenjave idej.
Vrednosti družbe ne merijo le njeni gospodarski dosežki in podoba uspeha, temveč tudi prostor, ki ga namenja kulturi, svobodni misli in kritičnemu dialogu. Zame se zrelost družbe kaže tudi v tem, ali zna prisluhniti glasovom, ki opozarjajo na njene probleme in slabosti, tudi kadar so ti neprijetni za tiste, ki odločajo. Kulturni dialog namreč ni zgolj izmenjava mnenj, temveč tudi pripravljenost sprejeti, da kritika ni nujno nasprotovanje, ampak je izraz odgovornosti do skupnosti. Tako kot v vsakem odnosu.
Umetnost je preživela tudi najhujše čase. Ne le da zdravi, temveč nas tudi uči. Njena moč je tudi v tem, da odpira vprašanja, ki jih družba včasih raje ne bi slišala. Zato mora ostati prostor svobode, v katerem lahko mislimo različno in o pomembnih vprašanjih ne molčimo,« je sklenila slovenska igralka.
Balmazovićevo in druge igralce iz filma Bog bodi z nami lahko gledamo v različnih projektih tudi na platformi MOVE. Aleksandro Balmazović v serijah Beležnica profesorja Miškovića (Beležnica profesora Miškovića) in Junaki našega časa (Junaci našeg doba), Miloša Bikovića v filmih in serijah Hotel Beograd in Volja sinovljeva, Gorana Bogdana pa v seriji Močvara.
Preberite tudi:
