Preživel je pokol, potem pa izrekel prvo kletvico v jugoslovanskem filmu
Danes mineva 21 let od smrti barda srbske igre Ljube Tadića, ki je kot 12-letnik preživel kragujevški pokol, v zgodovino jugoslovanskega filma pa se je zapisal zaradi kletvice. Kar nekaj njegovih filmov lahko gledamo tudi na platformi MOVE.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Srbski igralec Ljubomir ’Ljuba’ Tadić je bil star komaj 12 let, ko je oktobra 1941 v Kragujevcu nemška vojska izvedla enega najhujših vojnih zločinov na območju Srbije. Med žrtvami je bilo na tisoče ljudi, tudi številni dijaki in otroci. Tadić se je smrti izognil po neverjetnem spletu okoliščin, pretresljiva izkušnja pa ga je spremljala vse življenje.
Njegov igralski kolega Svetozar Cvetković je pred leti razkril zgodbo, ki mu jo je zaupal Tadić. Z bratom Rastkom sta se stiskala ob materi, ko so na njihovo dvorišče vstopili nemški vojaki in ju poskušali ločiti od nje. Nato je pristopil častnik v brezhibni uniformi, najverjetneje major, ter materi pokazal fotografijo svoje žene in dveh sinov. Tudi onadva sta bila ob materi v podobnem položaju kot dečka.
»Njegove oči se napolnijo s solzami, obrne se in reče tem ljudem, naj nas izpustijo,« je zgodbo povzel Cvetković. Častnik je tako dečkoma rešil življenje.
Tadić grozot ni nikoli pozabil. V intervjuju leta 2004 je povedal: »V življenju sem videl zlo. V Kragujevcu sem imel dvanajst let, ko so streljali tiste ljudi in tiste dijake, poslušal sem te mitraljeze, ne samo jaz, ampak vsi okoli mene. Nikoli več nisem videl toliko krst, samo potem spet v Kragujevcu leta 1944, ko je bila tam Sremska fronta, ko je prišlo še to najnovejše zlo. Bilo je strašno in zdelo se mi je, da se mi je v zavesti od takrat v Kragujevcu do devetdesetih let sklenil krog. Razumem, kaj je Balkan, vendar se sprašujem, doklej bo tako ...«
Kletvica, ki je postala filmska zgodovina
Tadić je pozneje postal eden najuglednejših igralcev nekdanje Jugoslavije, s skoraj 200 filmskimi in televizijskimi vlogami ter številnimi gledališkimi uspehi. Rade Šerbedžija ga je celo razglasil za najboljšega igralca na svetu. “Vsi so se od njega veliko naučili. Bil je kontrabas, ki je lahko v trenutku postal violina. Popolnost inteligence, moči in čustev. Imel je briljantno tehniko in intuicijo," je dejal pred leti v intervjuju.
A v filmsko zgodovino se je Tadić zapisal zaradi improvizacije in nepričakovanega trenutka v filmu Marš na Drino (Marš na Drinu). Svojemu liku, majorju Kursuli, je želel nameniti drugačen konec od tistega, ki ga je predvideval scenarij. Moral bi namreč preživeti, Tadić pa je bil prepričan, da bi moral umreti. Zato je prepričal člane ekipe, da po svoje posnamejo improviziran prizor. Ko je zaradi detonacije granate začela goreti uniforma in ga je začelo peči, se je Tadić obrnil proti reki in spontano izrekel: »Drina, jebem ti …«
Režiser je želel kletvico skriti, vendar je bil umetniški direktor nad prizorom navdušen. Tako je film dobil nov konec in postal prvi film, ki vsebuje kletvico, Tadić pa je dobil sloves prvega igralca, ki je v jugoslovanskem filmu izrekel kletvico.
Preberite tudi:
