Luka Pangos končno dobil gradbeno dovoljenje za svojo kmetijo
Luka Pangos in Sarah Kuhar sta dobila gradbeno dovoljenje za kmetijo pri Laškem. Zmagovalec MasterChefa o tem, zakaj sta spremenila načrte in kaj jima povzroča največ težav.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Luka Pangos je po zmagi v jubilejni deseti sezoni šova MasterChef Slovenija stopil na pot, ki mu prinaša precej drugačne izzive kot televizijska kuhinja. S partnerico Sarah Kuhar sta kupila sedem hektarjev veliko kmetijo v okolici Laškega, kjer želita ustvariti skupno prihodnost. Čeprav vse napreduje počasneje, kot sta pričakovala, imata zdaj pomemben razlog za veselje.
Po dolgem čakanju sta prejela gradbeno dovoljenje, med načrtovanjem pa tudi precej bolje spoznala, kakšnega življenja si pravzaprav želita.
Od zmage, ki mu je poleg prepoznavnosti prinesla tudi nagrado, pred odštetim davkom, v višini 50.000 evrov, sta za Luko minili dobri dve leti. Kuharskemu ustvarjanju so se v tem času pridružili delo na kmetiji, načrtovanje prenove in snemanje oddaje, zato je njegov vsakdan vse prej kot miren.
»Življenje je bilo zadnji 2 leti res zelo pestro, morda celo najbolj od vseh preteklih let. Verjetno kombinacija in usklajevanje vseh naročnikov, dogodkov, kuhanja, dela na kmetiji, snemanja oddaje, skrb za psa, načrtovanja prihodnosti in privatnega življenja. Trenutno se mi zdi, da se mi življenje zelo spreminja, predvsem glede na to kakšne projekte delam.«
Končno sta dobila gradbeno dovoljenje
Ena od pomembnih novosti zadeva prav njuno kmetijo. Pri uresničevanju načrtov sta se morala spoprijeti tudi z birokratskimi postopki in čakanjem, zdaj pa sta vendarle dočakala novico, ki odpira vrata naslednjemu koraku.
»Stvari se premikajo. Ravno pretekli teden sva prejela pošto, da sva dobila gradbeno dovoljenje Sedaj pa upava na milo zimo, da kmalu začnemo z večjimi gradbenimi posegi. Največji izziv predstavlja usklajevanje in razporejanje časa med delom in kmetijo,« nam je zaupal Luka Panogs.
Čeprav večji gradbeni posegi še čakajo, na posestvu že zdaj ne manjka dela. Velik del njunega truda obiskovalcu morda niti ne bi padel v oči, a prav to delo postavlja temelje za prihodnja leta.
»Počasneje kot sva mislila, ampak hkrati tudi nastaja nekaj več kot sva prvotno načrtovala. V glavnem, načrtujemo, pridobivamo dovoljenja in se učiva. Glede kmetovanja se trenutno ukvarjava z analizo zemlje, pripravo tal na prihodnjo sezono in večjimi zasaditvami grmovnic in dreves, ki nam bodo pridelke prinašale v prihodnosti. Skrbiva za kmetijo najbolj kot lahko, vse je pokošeno, obrezujeva drevesa, obirava sadje, nesla sva tudi stisnit svoj prvi jabolčni sok. Veliko je “nevidnega dela”, kjer razmišljava, načrtujeva, iščeva rešitve, pridobivava ponudbe, se povezujeva z drugimi kmeti…«
Od skromne kmetije do načrtov za mali hotel
Z učenjem ekološkega in regenerativnega kmetovanja ter spoznavanjem posesti se spreminjajo tudi njuni načrti. Osnovna zamisel ostaja, vendar danes na prihodnost gledata z več izkušnjami. Ob tem sta že razmišljala tudi o precej večjem projektu, kot sta si ga predstavljala ob nakupu.
»Vizija se konstantno spreminja in raste. Koncept je še vedno enak, ampak več časa časa, ki ga preživiva na posesti in sva v stiku z zemljo in naravo, bolj to oblikuje najine plane. Ugotavljava, da bo na kmetiji najina glavna vrednota čas. In to bo tudi najbolj odločalo, katere ideje bodo zaživele, katere bodo pa morale še nekoliko počakati.«
Prav razmislek o času in obsegu dela ju je pripeljal do odločitve, da vseh možnosti ne bosta poskušala uresničiti hkrati. Zanimanja očitno ne manjka, vendar pri načrtovanju upoštevata tudi finančno plat. »Najprej sva hotela zelo skromno kmetijo, potem smo naredili načrte že za mali hotelček, ker je toliko povpraševanja. Nazadnje pa sva se odločila za neko vmesno varianto. Nočeva se ušteti s kakšno preveliko investicijo.«
Začela sta praktično iz nič
Življenje na podeželju si je preprosto predstavljati ob pogledu na sadovnjak in prvi domači jabolčni sok. Precej manj romantični so stroški, urejanje dokumentacije in delo brez opreme, ki bi marsikatero opravilo olajšala. Tudi Luka in Sarah te plati spoznavata sproti.
»Presenečajo naju nekateri skriti stroški in birokracija oz. ne najboljše delovanje upravnih organov. Ampak se spoznavava tudi s tem celotnim sistemom in verjameva, da se bova hitro in uspešno vpeljala tudi v to. Vedno več ljudi spoznavava, ki so na podobnih poteh kot midva, kar nama daje še večjo motivacijo.«
Najzahtevnejši del je po njegovih besedah prav vzpostavljanje pogojev za delo in življenje na posestvu. Dokler jih nimata, tudi opravila zahtevajo več časa. »Največji izziv pa je postavitev kmetije praktično iz nule. Brez mehanizacije, specializiranega orodja in primernih prostorov. Vse traja dosti dlje, zato komaj čakava, da se preseliva in nabaviva vse kar rabiva.«
Njune načrte spremlja tudi javnost
Svojo pot predstavljata v oddaji Od Masteršefa do Master-Kmeta z Luko Pangosom. Tako z gledalci delita projekt, ki je tesno povezan z njunim odnosom in skupno prihodnostjo. Luka priznava, da takšna odprtost prinaša različne občutke. »Občutek, ko deliš tako oseben projekt s svetom je zelo zanimiv. Po eni strani strah, po drugi ponos. To delava zato, da morda še koga navdušiva za spremembo stila življenja. Prinese pa to s sabo tudi določene izzive. Pričakovanja ljudi okoli tebe, to da moreš biti res zelo previden in delati vse po “reglcih”, ker si pač izpostavljen.«
S prejetim gradbenim dovoljenjem se zanju začenja naslednje poglavje. Medtem ko čakata na večje posege in selitev, ostaja jasno tudi merilo, po katerem bosta presojala prihodnje načrte: koliko časa jima bo ob vseh obveznostih ostalo za življenje, ki si ga želita ustvariti.
E-novice · Njena