Tako je danes videti Katica iz filma Povest o dobrih ljudeh
Igralka Olga Kacjan je leta 1975 navdušila kot Katica v filmu Povest o dobrih ljudeh. Kako je danes videti 74-letna igralka, ki se redkeje pojavlja v javnosti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leta 1975 je na filmska platna prišla slovenska filmska klasika Povest o dobrih ljudeh, v kateri je gledalce ganila tudi mlada Katica. Vlogo slepe Katice je takrat izvrstno odigrala igralka Olga Kacjan, ki je za svojo upodobitev prejela tudi srebrno areno na Puljskem filmskem festivalu.
Danes je Olga Kacjan stara 74 let, razveselila se je rojstva dveh otrok in tudi že vloge babice. Ob tem pa velja za eno najpomembnejših slovenskih gledaliških igralk. Čeprav se v javnosti zadnja leta pojavlja redkeje, je v slovenskem kulturnem prostoru pustila izjemen pečat.
Olga Kacjan v filmu Povest o dobrih ljudeh
Film Povest o dobrih ljudeh, ki ga je režiral France Štiglic po istoimenski povesti Miška Kranjca, še danes velja za eno najpomembnejših del slovenskega filma. Zgodba spremlja življenje starejšega zakonskega para na otoku sredi reke Mure, ki skrbi za slepo Katico. Mirno življenje zmoti prihod vnuka Petra, ubežnika pred policijo, ki ga je upodobil legendarni in danes pokojni Velimir Bata Živojinović. Prav odnos med Petrom in Katico tvori eno najbolj pretresljivih zgodb slovenskega filma.
Čeprav je od nastanka filma minilo že več kot pol stoletja, se številni gledalci Olge Kacjan še danes spominjajo prav po njeni ganljivi vlogi Katice.
Kariera Olge Kacjan
Svojo igralsko pot je začela že v času študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, kjer je diplomirala v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Že kot študentka je nastopala v profesionalnih gledaliških in filmskih produkcijah. Leta 1976 je kot absolventka AGRFT nastopila v Wedekindovem Pomladnem prebujenju v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter v predstavi Cement v SNG Drama Ljubljana.
Po diplomi je deset let delovala kot svobodna umetnica, nato pa se je za krajši čas zaposlila v SNG Maribor. Leta 1991 se je pridružila Slovenskemu mladinskemu gledališču, s katerim je sodelovala že prej in kjer je ustvarila številne nepozabne vloge.
Gostovala je v številnih slovenskih in tujih gledaliških hišah, televizijski gledalci pa se je spomnijo tudi iz TV-iger, kot sta Ulica treh rodov in Hiša Marije pomočnice.
Za svoje dolgoletno in vrhunsko umetniško ustvarjanje je leta 2013 prejela najvišje slovensko igralsko priznanje, Borštnikov prstan.
Preberite tudi: