Pri 28 letih nima vozniškega izpita, zdaj ga skrbi, da ne bo našel punce
Slovenec pri 28 letih nima vozniškega izpita in ga skrbi, kako bo to vplivalo na iskanje partnerke. Njegovo vprašanje je sprožilo burno razpravo.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Je vozniški izpit danes nekaj samoumevnega ali zgolj ena od praktičnih veščin, brez katere je mogoče povsem normalno živeti? To vprašanje je na slovenskem Redditu sprožilo burno razpravo, v kateri so se hitro odprla tudi precej širša vprašanja o samostojnosti, pričakovanjih in partnerskih odnosih.
28-letnik namreč piše, da ima življenje sicer urejeno, manjka pa mu vozniški izpit. Avtomobili ga nikoli niso posebej zanimali, večino vsakodnevnih opravkov lahko uredi v bližini doma, za prevoz pa brez težav uporablja avtobus ali druge možnosti. Čeprav se zaveda, da bi mu vozniški izpit omogočil več samostojnosti, mu za zdaj primanjkuje motivacije, da bi ga opravil. Poskusil je že s teoretičnim delom izpita, vendar neuspešno.
Bolj kot življenje brez avtomobila ga skrbi nekaj drugega: kako bodo na to gledale morebitne partnerke?
Je lahko vozniški izpit pogoj za zvezo?
V svoji objavi je pojasnil, da razume pomisleke ljudi, ki si ne želijo ves čas voziti partnerja. Toda sam pravi, da od drugih ne pričakuje prevozov, saj se zna znajti tudi brez avtomobila. Uporabnike je zato vprašal, ali bi jih dejstvo, da njihov partner nima vozniškega izpita, odvrnilo od razmerja, tudi če bi jim bil sicer všeč. Odgovori so bili zelo različni.
Nekateri so bili prepričani, da odsotnost vozniškega izpita pri odraslem človeku pomeni precejšnjo praktično oviro, zlasti če par načrtuje skupno življenje in otroke. Opozorili so, da se lahko odgovornost za prevoze, nakupe in družinske obveznosti hitro prenese na enega partnerja.
Ena od uporabnic je opisala svojo izkušnjo z nekdanjim partnerjem, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Ker je morala večinoma voziti sama, je bilo načrtovanje skupnih aktivnosti zanjo naporno. Po koncu zveze ji je zato postalo pomembno, da ima bodoči partner vozniški izpit.
Ni težava izpit, ampak pričakovanja
Drugi sodelujoči so opozorili, da samo dejstvo, da nekdo ne vozi, še ne pove veliko o njegovi zrelosti ali sposobnosti za partnerski odnos. Če človek samostojno uporablja javni prevoz, kolo ali druge možnosti in ne pričakuje, da bodo njegovo mobilnost urejali drugi, odsotnost vozniškega izpita ni nujno problem.
Prav tu se skriva bistvo razprave. Velika razlika je med človekom, ki nima vozniškega izpita in zato sam poišče druge rešitve, ter nekom, ki samoumevno pričakuje, da ga bodo povsod vozili partner, prijatelji ali družinski člani. Pomembno je tudi, kje par živi. V večjem mestu, kjer so služba, trgovine in druge storitve dobro dostopne, je življenje brez avtomobila lahko precej preprostejše kot v kraju s slabimi povezavami javnega prevoza.
Zakaj je občutek pravičnosti v odnosu tako pomemben?
Psihološki vidik te razprave sega precej dlje od vozniškega izpita. V partnerskih odnosih namreč ni pomembno samo, kdo opravlja posamezne naloge, temveč tudi, ali oba partnerja svojo razdelitev odgovornosti doživljata kot pravično. Raziskave partnerskih odnosov kažejo, da je zaznana nepravičnost pri delitvi vsakodnevnih obveznosti povezana z nižjim zadovoljstvom v zvezi. Pri tem ni nujno, da si partnerja vse naloge razdelita popolnoma enakovredno. Pomembno je predvsem, da se z dogovorom oba strinjata in da nihče nima občutka, da mora stalno prevzemati več, kot zmore ali želi.
To lahko prenesemo tudi na vprašanje vožnje. Če eden od partnerjev rad vozi, drugi pa brez težav poskrbi za druga opravila, takšna ureditev morda sploh ne povzroča težav. Povsem drugače pa je, če se eden počuti kot stalni osebni voznik, drugi pa njegov trud jemlje za samoumevnega. Sčasoma lahko prav takšne vsakodnevne malenkosti postanejo vir nezadovoljstva. Ne zato, ker eden od partnerjev nima vozniškega izpita, temveč zato, ker drugi čuti, da njegove potrebe in čas niso enako pomembni.
Ko praktična pomoč postane nevidno breme
V psihologiji partnerskih odnosov se vse pogosteje govori tudi o tako imenovanem mentalnem bremenu. Gre za manj vidni del vsakodnevnih obveznosti: načrtovanje, usklajevanje, predvidevanje potreb in skrb, da stvari pravočasno stečejo. Partner, ki edini vozi, morda ne prevzema samo vožnje. Lahko je tudi tisti, ki mora razmišljati, kako bosta prišla na obisk, kdo bo prevzel večji nakup, kako bosta organizirala dopust ali kaj storiti, ko bo treba nekoga nujno odpeljati po opravkih.
Seveda to ne velja za vsak par, v katerem eden nima vozniškega izpita. Toda če organizacija skupnega življenja postopoma postane odgovornost samo enega človeka, se lahko pojavi občutek preobremenjenosti.
Raziskave o mentalnem bremenu v partnerskih odnosih kažejo, da je njegova porazdelitev povezana z zadovoljstvom v zvezi. To je še en razlog, zakaj se je o vsakodnevnih pričakovanjih smiselno pogovarjati, preden postanejo razlog za prepire.
Kaj pa, ko pridejo otroci?
V komentarjih se je večkrat pojavilo vprašanje družinskega življenja. Kdo bo otroka peljal v vrtec, ga pobral z dejavnosti ali poskrbel za prevoz, ko eden od partnerjev ne bo mogel voziti? Za nekatere je to povsem praktičen razlog, zaradi katerega si želijo partnerja z vozniškim izpitom. Drugi menijo, da je mogoče tudi takšne obveznosti organizirati drugače, če sta oba pripravljena sodelovati in si pravično razdeliti odgovornosti.
Ob tem velja poudariti, da ljudje vozniškega izpita nimajo iz zelo različnih razlogov. Nekateri ga ne potrebujejo, drugim vožnjo otežujejo zdravstvene okoliščine, finančne omejitve ali strah pred vožnjo. Zato odsotnosti izpita ni smiselno samodejno enačiti z neodgovornostjo.
Je vozniški izpit tudi simbol odraslosti?
Zanimivo je tudi, zakaj nekateri ljudje vozniški izpit razumejo kot nekaj, kar bi moral imeti vsak odrasel človek. V okolju, kjer je avtomobil skoraj nujen za vsakodnevno življenje, lahko sposobnost vožnje predstavlja simbol samostojnosti, odgovornosti in pripravljenosti na skupno prihodnost.
Toda takšna pričakovanja niso povsod enaka. Nekdo, ki živi v mestu z dobrim javnim prevozom, lahko povsem samostojno živi brez avtomobila, medtem ko je na podeželju takšno življenje bistveno zahtevnejše.
Tudi zato ni smiselno sklepati o človekovi zrelosti zgolj na podlagi vozniškega dovoljenja. Veliko več o njegovi samostojnosti pove to, ali zna poskrbeti za svoje potrebe, sprejemati odločitve in prevzemati odgovornost za dogovore, ki jih sklene z drugimi.
Kaj nam ta razprava pove o partnerskih pričakovanjih?
Zanimivo je, da se je na videz preprosto vprašanje o vozniškem izpitu hitro spremenilo v razpravo o tem, kaj pravzaprav pričakujemo od odraslega partnerja. Za nekatere je pomembno, da zna voziti, za druge, da je finančno samostojen, tretjim največ pomeni, da prevzema odgovornost in ne prelaga svojih obveznosti na druge. Vozniški izpit sam po sebi še ne zagotavlja, da bo nekdo dober partner. Prav tako njegova odsotnost ne pomeni, da človek ni sposoben skrbeti zase ali za druge. Morda je zato pomembnejše vprašanje od tega, ali partner zna voziti, naslednje: ali znata skupaj organizirati življenje tako, da se nobeden od vaju ne počuti, kot da mora ves čas skrbeti za oba?
Povod za članek je razprava na slovenskem Redditu.*
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
