On ima 35 let in se mu nikamor ne mudi, ona pa si želi družino
Ona razmišlja o skupnem domu, otrocih in prihodnosti. On pravi, da imata še dovolj časa. Čeprav se imata rada in se v odnosu dobro razumeta, se pri vprašanju družine vedno znova znajdeta na nasprotnih bregovih.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zakaj nekateri moški tudi po 35. letu ne čutijo potrebe po ustvarjanju družine in kdaj čakanje na partnerjevo odločitev postane težava?
»Saj sva še mlada, zakaj bi hitela?« je stavek, ki ga marsikatera ženska sliši, ko s partnerjem načne pogovor o otrocih. Morda sta skupaj že več let, imata urejeni službi in skupno stanovanje, a se pri načrtovanju družine vedno zatakne. On bi še potoval, napredoval v službi ali preprosto užival v življenju, kakršnega pozna. Ona pa se vse pogosteje sprašuje, ali si sploh želita iste prihodnosti.
Seveda niso vsi moški takšni, prav tako si družine ne želijo vse ženske. Toda razlike v željah glede otrok lahko postanejo eno najzahtevnejših vprašanj v partnerskem odnosu. Še posebej takrat, ko eden od partnerjev upa, da si bo drugi sčasoma premislil.
Zakaj si nekateri moški po 30. letu ne želijo družine?
Razlogi so precej bolj raznoliki, kot bi si morda mislili. Nekateri moški si otrok resnično ne želijo, drugi bi jih nekoč radi imeli, vendar menijo, da za očetovstvo še niso pripravljeni. Spet tretji si družino predstavljajo le ob določenih pogojih, denimo ko bodo finančno preskrbljeni, imeli lasten dom ali našli partnerico, s katero si bodo lahko predstavljali skupno prihodnost.
Raziskava o moških brez otrok, objavljena v znanstveni reviji Human Fertility, je pokazala, da so številni želeli pred očetovstvom doseči določene življenjske mejnike. Med njimi so bili dokončana izobrazba, stabilna zaposlitev, urejene finance in trden partnerski odnos. Čeprav so se mnogi počutili dovolj zrele za očetovstvo, so imeli občutek, da še ni pravi čas. Zanimivo je, da pripravljenost na družino zato ni nujno povezana samo s starostjo. Nekdo ima lahko pri 35 letih urejeno življenje, pa se kljub temu ne počuti pripravljenega na spremembe, ki jih prinese otrok.
Finančna varnost je za mnoge pomemben pogoj
Stanovanjska problematika, visoki življenjski stroški in negotove zaposlitve lahko pomembno vplivajo na odločitev o družini. Nekateri moški se bojijo, da otroku ne bi mogli zagotoviti dovolj varnega in stabilnega okolja. To potrjujejo tudi raziskave o moškem doživljanju očetovstva, v katerih se finančna stabilnost pogosto pojavlja kot eden pomembnejših pogojev za odločitev o otroku.
Toda pri tem se lahko pojavi zanimiv paradoks. Če človek čaka, da bodo vse okoliščine idealne, lahko ugotovi, da popoln trenutek pravzaprav nikoli ne pride. Ko dobi boljšo službo, si želi še višjo plačo. Ko uredi stanovanje, se pojavijo novi cilji. Družina pa ostaja nekaj, o čemer bo razmišljal pozneje.
To seveda ne pomeni, da so finančni pomisleki neutemeljeni. Pomembno pa je razlikovati med konkretnimi ovirami, ki jih je mogoče skupaj reševati, in nenehnim odlaganjem odločitve brez jasnega načrta.
Nekaterim samsko življenje preprosto ustreza
Obstajajo tudi moški, ki so s svojim življenjem povsem zadovoljni in ne čutijo potrebe po tradicionalni družini. Imajo prijatelje, hobije, delo, potovanja in dovolj možnosti za druženje. Samskosti ne doživljajo kot nekaj, kar bi bilo treba čim prej spremeniti. Podobno velja za ženske. Življenje brez otrok ali partnerja je lahko zavestna in povsem legitimna odločitev, ne pa nujno posledica razočaranja, strahu pred obveznostmi ali nezrelosti.
Težava nastane predvsem takrat, ko človek svojih želja ne izrazi jasno. Če nekdo ve, da si otrok ne želi, partnerju pa več let govori, da bo o tem razmišljal pozneje, lahko s tem ustvarja pričakovanja, ki jih ne namerava izpolniti. Po drugi strani je povsem mogoče, da nekdo pri 30 letih še nima dokončnega odgovora. Pomembno je predvsem, da je glede svoje negotovosti iskren.
Kaj pa moški, ki so bili v preteklosti razočarani?
Po bolečem razhodu ali dolgotrajni zvezi, ki se ni izšla, si nekateri ljudje vzamejo več časa zase. Namesto da bi hitro vstopili v novo razmerje, želijo bolje razumeti, kaj potrebujejo in kakšnega partnerja iščejo. To ni nujno znak strahu pred resno zvezo. Lahko pomeni tudi, da človek ne želi ponavljati preteklih napak in je pri izbiri partnerja previdnejši. Vendar obstaja razlika med nekom, ki si trenutno ne želi zveze, in nekom, ki v odnos vstopi, čeprav ve, da drugi pričakuje nekaj povsem drugega.
V Sloveniji ženske prvega otroka rodijo vse pozneje
Odločanje za starševstvo se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so bile ženske v Sloveniji leta 2025 ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 29,8 leta. To pomeni, da ustvarjanje družine okoli tridesetega leta danes ni nič nenavadnega. Toda povprečje ne pove veliko o posameznih življenjskih zgodbah. Nekateri si otroke želijo že pri petindvajsetih, drugi šele po petintridesetem letu, nekateri pa sploh ne.
Raziskave hkrati opozarjajo, da lahko ljudje podcenjujejo vpliv starosti na plodnost. Čeprav moški v povprečju nimajo enakih bioloških časovnih omejitev kot ženske, tudi njihova plodnost ni povsem neodvisna od starosti. Zato je pomembno, da se partnerja o svojih željah pogovarjata pravočasno, ne šele takrat, ko eden od njiju začuti, da mu zmanjkuje časa.
Kaj pomeni, če partner pravi, da si otrok želi »nekoč«?
Beseda »nekoč« lahko v partnerskem odnosu pomeni zelo različne stvari. Za nekoga je to čez dve leti, za drugega čez desetletje, tretji pa z njo zgolj odloži neprijeten pogovor. Če si ženska želi otroka, partner pa že več let ponavlja, da še ni pripravljen, je smiselno odpreti bolj konkreten pogovor. Ne le o tem, ali si otrok želi, temveč tudi o tem, kaj bi se moralo spremeniti, da bi bil pripravljen.
Ali ga skrbijo finance? Se boji odgovornosti? Si želi še nekaj časa živeti brez otrok? Ali pa pravzaprav ni prepričan, da si starševstva sploh želi? Odgovori so lahko neprijetni, vendar so pomembni. Partnerja namreč ne moremo prisiliti, da bi si želel družine, prav tako pa ni pošteno pričakovati, da se bo drugi neomejeno dolgo odpovedoval svojim življenjskim željam.
Kdaj čakanje na partnerja postane težava?
V vsakem razmerju so potrebni kompromisi, toda odločitev o otrocih je ena tistih, pri katerih je kompromis pogosto zelo težko najti. Če si eden od partnerjev otroka močno želi, drugi pa si ga nikakor ne predstavlja, ni preproste srednje poti. Psihološko je lahko posebej naporno, kadar človek vztraja predvsem zaradi upanja, da se bo partner spremenil. Čas mineva, pogovori se ponavljajo, odgovor pa ostaja enak. Pri tem ni nujno, da je kdorkoli slab partner. Lahko gre preprosto za dve osebi, ki imata različne življenjske cilje.
Zato je koristno opazovati predvsem dejanja, ne le obljub. Če partner govori o skupni prihodnosti, vendar se že leta izogiba vsakemu konkretnemu pogovoru, je to pomembna informacija o vajinem odnosu.
Ljubezen ni vedno dovolj, če si želita različni prihodnosti
Dober partnerski odnos ne pomeni nujno, da imata dva človeka enake želje glede vsega. Lahko se razlikujeta v navadah, interesih in življenjskem slogu, pa vseeno ustvarita srečno skupno življenje. Toda vprašanje otrok je drugačno. Ne gre za izbiro počitniške destinacije ali kraja bivanja, temveč za odločitev, ki bistveno zaznamuje prihodnost obeh. Če si partner pri 35 letih ne želi družine, to samo po sebi ni nič napačnega. Prav tako ni napačno, če si jo njegova partnerica želi čim prej.
Pomembno je le, da sta oba iskrena glede svojih pričakovanj. Kajti včasih največja težava ni v tem, da si dva človeka želita različnih stvari, temveč v tem, da o teh razlikah predolgo ne spregovorita.
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
