Pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Saj je samo en kozarec.«

Ob martinovem ta stavek slišimo še posebej pogosto, pa tudi ob nedeljskem kosilu ali zvečer, ko si po napornem dnevu natočimo pijačo. Branka Božank z območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem pravi, da živimo v tako imenovani mokri kulturi.

Alkohol škoduje, ker je strupena, psihoaktivna snov, ki povzroča zasvojenost in vpliva na skoraj vse organe v telesu. Njegove posledice niso povezane zgolj s prekomernim pitjem. Tudi manjše količine alkohola lahko povečujejo tveganje za nekatere bolezni.

A spremlja toliko družabnih priložnosti, da mora človek včasih pojasnjevati že to, zakaj ga ne želi piti. Sogovornica se ustavi pri besedi potrebujem. Če kozarec potrebujemo, da se sprostimo, zaspimo ali laže prenesemo stisko, je to lahko eden prvih opozorilnih znakov.

Po podatkih NIJZ je registrirana poraba v Sloveniji leta 2025 znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let ali več, liter manj kot leto prej. NIJZ ob tem opozarja, da Slovenija v evropskem merilu ostaja med državami z visoko umrljivostjo zaradi alkohola.

· Novice

S strokovnjakinjami razbijamo mite o alkoholu

Kozarec vina ob kosilu, pivo po službi ali žganje za dobrodošlico

Alkohol je v slovenski družbi tako globoko zakoreninjen, da se pogosto niti ne vprašamo, kakšno ceno zanj plačuje naše zdravje. Čeprav ga povezujemo z druženjem, praznovanjem in sprostitvijo, je alkohol ena najpomembnejših preprečljivih nevarnosti za zdravje. Poškoduje lahko skoraj vsak organ v telesu, povečuje tveganje za številne vrste raka, bolezni jeter in srca ter negativno vpliva na duševno zdravje. Posebej skrb vzbujajoče je, da škodljive posledice niso omejene le na ljudi, ki pijejo prekomerno.

Tudi občasno pitje ni povsem brez tveganja. Strokovnjaki zato opozarjajo, da pri alkoholu ne gre zgolj za vprašanje količine, temveč tudi za odnos družbe do pitja. Največja težava je morda prav v tem, da se nam zdi alkohol nekaj povsem običajnega, njegove posledice pa pogosto opazimo šele, ko je prepozno.

Alkohol v prometu po naših občinah

Kazalnik NIJZ v objavi Zdravje v občini 2026 zajema obdobje 2020–2024. Pokaže, kolikšen delež prometnih nezgod na območju posamezne občine so povzročili udeleženci pod vplivom alkohola. V pregledu izbranih občin je bil delež višji od slovenskega povprečja v Slovenj Gradcu, na Polzeli, v Šoštanju in Mozirju, na Ravnah na Koroškem ter v Nazarjah in Preboldu. Blizu slovenskega povprečja je bil v Šmartnem ob Paki, Celju in Laškem.

Nižji od slovenskega povprečja je bil v Velenju, Dravogradu, Slovenskih Konjicah in Mislinji.

Božank opozarja, da gre za nezgode na območju občine, zato iz tega kazalnika ne moremo sklepati o pivskih navadah njenih prebivalcev. V manjših občinah lahko na delež opazno vpliva že nekaj primerov. 

Koliko alkohola si natočimo v resnici?

Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje, da lahko z brezplačno aplikacijo VešKajJeš poskeniramo črtno kodo predpakirane pijače ter preverimo vsebnost alkohola in energijsko vrednost. Podatki so prikazani na 100 mililitrov ali na merico. Ena standardna merica pomeni približno deset gramov čistega alkohola.

Toliko ga je v približno decilitru vina z 12 odstotki alkohola ali v dveh decilitrih in pol piva s petimi odstotki alkohola. Pollitrska pločevinka takega piva torej vsebuje približno dve merici, čeprav govorimo o enem pivu.