Arhiv Štajerskega Tednika

Da je rast cen izdelkov na trgovskih policah neizogibna, so nam med drugim potrdili pri največjih slovenskih podjetjih, ki izdelujejo in tržijo čokoladne in kakavove izdelke, kot so Incom Leone, Žito in Mercator Emba, pa tudi pri družbi Nestlé. Povpraševanje se povečuje, hkrati pa so ekstremne vremenske razmere v največjih svetovnih izvoznicah kakava dodobra oklestile letino.

Slonokoščena obala in Gana sta največji izvoznici kakava, a so vremenske razmere v zadnjem času dodobra oklestile letino. Obenem je opazna izjemna rast povpraševanja. »Ocene do leta 2031 so, da bo povpraševanje naraslo za 25 odstotkov glede na trende zadnjih let,« je pojasnil Luka Juvančič, agrarni ekonomist z biotehniške fakultete v Ljubljani. Dodal je, da je zviševanje cen odraz opisanih razmer: »Čisto po mehaniki, kako se gradi cena, je jasno, da to pomeni rekordno podražitev.«

»Skrčflacija« in »pohlepoflacija«

Med draginjo so se vrstila opozorila interesnih združenj o tem, da so se proizvajalci v obvladovanje cen podali tudi tako, da so začeli za isto ali celo višjo ceno ponujati manjše količine izdelkov. Za to se je razširilo poimenovanje »skrčflacija«. Nekateri so šli še korak dlje in spremenili sestavo proizvodov, tako da so sestavine zamenjali s cenejšimi ali pa spremenili deleže sestavin v proizvodu.

Agrarni ekonomist Luka Juvančič je opozoril, da bi o čem takem lahko govorili tudi v primeru podražitev kakava. »Vsaka podražitev surovine se na koncu odrazi z višjo ceno za kupca. Opažamo pa, da se v nekaterih evropskih državah zvišujejo maloprodajne cene čokolade, čeprav razmere na trgu tega ne upravičujejo. Pojavil se je celo pojem pohlepoflacija.« S tem pojmom bi lahko označili vse podražitve, ki so krepko udarile po žepih potrošnikov v zadnjih nekaj letih.

Preberite več v Štajerskem Tedniku