Bobo

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni dal soglasja k predlogu razpona ponudbene cene za delnico Nove Ljubljanske banke, upravi SDH pa priporoča, da postopa v skladu s petim odstavkom 281. člena zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina, ki jo v primeru SDH predstavlja vlada, so sporočili iz SDH.

Na prodajno ceno NLB bo najbolj vplivala prav cena za delnico oziroma razpon, ki bo določen. 

Uprava je zahtevo za odločanje vlade kot skupščine že poslala. Kot je za STA povedal prvi nadzornik SDH Damjan Belič, se je uprava holdinga nemudoma odzvala in že poslala zahtevo za odločanje vlade kot skupščine. Neuradno je slišati, da naj bi vlada o tem vprašanju odločala prihodnji četrtek.

Tveganje zaradi deviznih vlog nekdanje LB na Hrvaškem

Nadzorni svet je sejo o potrjevanju prospekta za IPO največje slovenske banke začel minuli petek, nadaljeval pa naj bi jo že v ponedeljek, a je že takrat dogajanje zaznamovala vlada. Ta se je na izredni seji seznanila z informacijo SDH, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB. Neuradno je namreč vpliv na kupnino od prodaje precejšen.

Vendar pa sklepa, s katerim bi dala poroštvo države za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank, vlada ni sprejela. Vztraja namreč pri stališču, da obveznost za izplačilo prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne obstaja niti za Slovenijo, niti za LB in niti za NLB ter da je to vprašanje treba urediti v okviru nasledstva.

Kakšne možnosti so imeli v SDH

Nadzorniki SDH so imeli tako danes tri možnosti. Prva je bila, da bi potrdili cenovni razpon za delnico NLB, ki zaradi omenjenih tveganj ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, in s tem tvegali, da vlada z njim ne bo soglašala, saj bi s tem za banko iztržila premalo. Premier Miro Cerar in več drugih koalicijskih predstavnikov so namreč v zadnjih dneh večkrat izpostavili, da banke ne smemo prodati tako, da bodo davkoplačevalci znova oškodovani, še poroča STA.

V primeru, da bi cenovni razpon za delnico postavili višje od tistega, ki je bil rezultat preverjanj finančnih svetovalcev pri zainteresiranih vlagateljih, pa morda z njim ne bi soglašali vsi potencialni kupci NLB in država do konca leta ne bi uspela prodati najmanj polovice banke, kot predvidevajo nedavno spremenjene zaveze Evropski komisiji v zameno za zeleno luč za državno sanacijo banke konec leta 2013. Odločili so se za tretjo možnost.

Glede na izjave koalicijskih partnerjev je kar nekaj dvomov o tem, da se bo prodaja NLB letos nadaljevala, prav tako se zastavlja vprašanje, kaj odločitev o odločanju vlade pomeni za interakcijo s potencialnimi vlagatelji. V vsakem primeru pa se lovijo zadnji roki, da bi IPO izvedli v t. i. spomladanskem oknu. Kot so večkrat opozorili mediji, bi preložitev postopka na jesen lahko pomenila še večji pritisk na kupnino.