Ivo Boscarol navdihnih šaleške podjetnike
Ivo Boscarol, ustanovitelj podjetja Pipistrel, je s svojimi inovativnimi letali dosegel svetovno prepoznavnost. Nedavno je nagovoril podjetnike v Šoštanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je ob 50-letnici delovanja v Kulturnem domu Šoštanj pripravila Večer podjetniških zgodb in idej. Med osrednjimi gosti je bil Ivo Boscarol, ustanovitelj podjetja Pipistrel, ki je s svojimi inovativnimi letali dosegel svetovno prepoznavnost. V predavanju z naslovom Zalet za ideje je spregovoril o podjetniškem pogumu, vztrajnosti in pomenu trga. Govoril je tudi o mladih, zaposlenih, strahu pred neuspehom in priložnostih, ki jih prinaša gospodarsko prestrukturiranje Šaleške doline.
»Največja napaka je, da odnehaš, ko je najtežje«
V svoji podjetniški karieri ste zagotovo imeli veliko idej. Koliko jih je končalo v košu in kako danes presodite, katera si zasluži priložnost?
Težko je reči, ali je bila kakšna ideja zavržena upravičeno ali neupravičeno. Tudi pri meni veliko zamisli ni bilo uresničenih, ker nimam čarobne paličice, niti ko gre za denar in kadre. V zadnjem času se precej ukvarjam z zagonskimi podjetji in srečujem veliko idej, ki bi jih želel uresničiti, vendar jih je preprosto preveč.
Koliko časa moramo dati ideji, preden lahko pričakujemo rezultate? Kdaj vztrajati in kdaj odnehati?
Ko se odločiš za neko idejo, ji moraš dati čas. Največja napaka je, da omagaš takrat, ko si na dnu in ko gre najtežje. Prav takrat je treba vložiti največ energije. Dobre ideje se razvijajo počasi.
Poglejte varnostni pas, izum, ki ga danes vsi uporabljamo. Volvo se je po mojem vedenju sedemnajst let boril, da je oblasti prepričal o njegovi varnosti. Ko si v svojo idejo resnično prepričan, ne smeš popustiti, dokler je ne uresničiš.
Ali imajo mladi podjetniki danes dovolj potrpežljivosti za takšen razvoj?
Danes je mogoče na področju programske opreme zelo hitro uspeti in ustvariti velik dobiček. Tisti, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, pa se morajo zavedati, da njihov razvoj zahteva bistveno več časa. Potrebna so testiranja, certificiranja in številni drugi postopki. Veliko je odvisno od panoge in trga, na katerem deluješ.
»Danes je vsak kupec oddaljen le en klik«
Kako ste sami našli pogum, da ste se podali na novo pot in za seboj pustili stare stvari?
Večinoma sem moral delati s svojim denarjem, nekaj sredstev pa sem pridobil tudi na razpisih. Zato sem vsem Slovenkam in Slovencem hvaležen. Dejstvo pa je, da moraš smeri, ki si si jo začrtal, slediti. Če imaš ob sebi kolektiv, ki verjame vate, lahko iz ideje narediš uspešno zgodbo. Danes je vsak kupec na dosegu enega klika z miško. Takšnega trga v zgodovini še ni bilo, hkrati pa trg še nikoli ni bil tako zahteven. Ko sem začenjal z motornimi zmaji, smo hodili na letalske mitinge z brošurami. Vsi smo vanje zapisali, da imamo najboljše, najhitrejše in najvarnejše izdelke. Danes prostora za blefiranje ni več. Če imaš tisoč zadovoljnih kupcev, tega morda nihče ne bo opazil. Če pa imaš dva ali tri nezadovoljne, bo to zelo hitro izvedel ves svet.
Ali je torej danes dobra ideja manj pomembna kot nekoč?
Mislim, da ideja danes ni več tako pomembna, kot je bila. Bistven je trg. Danes so vsi dobri in vsi se zavedajo, da biti drugi ni dovolj. Kakovost moraš dokazati na trgu. Ko imaš narejen izdelek ali prototip, si šele pri treh do petih odstotkih končnega uspeha. Vse drugo te še čaka.
Veliko govorite o pomenu zaposlenih. Kako ustvariti okolje, v katerem si bodo ljudje upali predstaviti svoje ideje?
Z motivacijo. Sam nisem nikoli kaznoval, sem pa velikokrat nagrajeval. Če ustvariš delovno okolje na tradicionalnih vrednotah, kot sta zaupanje in pripadnost, lahko zgradiš zelo dobro ekipo. Mladi si danes želijo ustvariti svoj dom, radi bi šli dvakrat ali trikrat na leto na dopust. Ne želijo pa capljati na mestu. Omogočiti jim moraš, da rastejo, se izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Mladi danes ne hodijo, ampak tečejo ali skačejo. Ko to prepoznaš, ni težko ustvariti dobrega kolektiva.
Ali plača pri tem še vedno igra najpomembnejšo vlogo?
Plača ni več najpomembnejša. V mojem podjetju smo imeli povprečne plače. Nismo imeli minimalnih, pa tudi ne ekstremnih. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je bilo ena proti tri. To pomeni, da je najboljši inženir zaslužil trikrat toliko kot čistilka. Polovica zaposlenih je imela višjo plačo od mene. In so si jo tudi zaslužili! Vedeli pa so, da lahko ob pripadnosti podjetju in dobrem delu v stabilnem okolju dočakajo tudi upokojitev. Ljudje morajo razumeti, da delajo tudi zase, da bodo za uspehe nagrajeni in da zaradi napak ne bodo kaznovani.
Pri izdelavi letal pa je odgovornost zaposlenih še posebej velika?
Seveda. Pri Pipistrelu smo opravljali izjemno odgovorno delo. Če bi bil nekdo jezen name in bi namenoma ali iz malomarnosti pozabil priviti eno samo matico, bi bile lahko posledice usodne. Ne samo zame, ampak tudi za njegovo službo in podjetje. Zato je motiviran kolektiv izjemno pomemben. Takšno podjetje lahko preživi tudi najtežje krize. Pri Pipistrelu smo to dokazali. Tudi med epidemijo covida smo beležili rast prihodkov.
»Mladi želijo vedeti, zakaj delajo«
Na nedavnem kariernem sejmu so nam mladi povedali, da jih zanimata predvsem plača in prosti čas. Ne iščejo več nujno službe za vse življenje, temveč delo, ki jim ustreza. Kako gledate na to?
Delo smo pri nas razvrednotili. Mladi danes radi zaslužijo in celo ponosno povedo, koliko zaslužijo. V naših generacijah je bilo to skoraj nesprejemljivo. Če doma ne najdejo tistega, kar iščejo, se ne obremenjujejo preveč. Odidejo v svet. Toda mladi znajo biti tudi izjemno pripadni. Če vidijo motivacijo, če lahko uporabijo svoje znanje in če lahko v družbi ponosno povedo, kaj počnejo, potem tudi plača ni nujno razlog, da bi odšli drugam. Pomembno je, da v svojem delu vidijo smisel in možnost razvoja.
»Priložnost ni Šaleška dolina, priložnost je ves svet«
Šaleška dolina je pred veliko gospodarsko preobrazbo. Premogovništvo se bo postopoma končalo, regija pa išče nove razvojne dejavnosti. Kje bi vi iskali podjetniške priložnosti?
Ne bi se omejeval na Šaleško dolino, Slovenijo ali Evropo. Priložnost je ves svet. Pravi podjetnik bo šel v Saharo in tam prodajal pesek. Pomembni sta ideja in samozavest. Slovenija ima kar nekaj takšnih primerov. Poglejte Ajdovščino. Tam imamo burjo, ob kateri skoraj avtomobili letijo po zraku, pa prav tam izdelujemo letala. Drug primer je Seaway, ki je imel proizvodnjo jadrnic med gorami v Begunjah. Lokacija danes ni več pomembna. Pomembni sta vizija in trg.
Pogosto slišimo, da najboljše ideje pridejo ponoči. Sami pravite, da spite le nekaj ur. Kdaj se porodijo vam?
Sanjam z odprtimi očmi! (smeh) Sam idej pravzaprav nikoli nisem iskal. Iskal sem priložnosti in manjkajoče člene na trgu. Moj pristop je bil vedno takšen, da sem najprej našel trg, nato pa iskal rešitev. Nikoli nisem imel dovolj denarja, da bi razvijal izdelke na zalogo in šele potem razmišljal, komu jih bom prodal. Trg je sodnik, ki pove, ali je bila tvoja ideja dobra ali ne. Lahko imaš vrhunski izdelek, pa ga ne znaš prodati. To je skoraj enako, kot če ga sploh ne bi imel.
»Strah me je bilo pravzaprav vsak dan«
Vas je bilo na podjetniški poti kdaj strah?
Pravzaprav vsak dan! (smeh) Vse, kar sem imel oziroma kar smo imeli, smo vlagali v razvoj. Največja panika je bila kakšen dan pred izplačilom plač, ko sem se spraševal, ali bo na računu dovolj denarja. Ta strah je trajal vse do prodaje večinskega deleža v podjetju. Je bila odločitev o prodaji Pipistrela čustveno zahtevna? Sem človek, ki išče izzive. Letalstvo ni bilo moja prva podjetniška dejavnost. Pred tem sem se ukvarjal s tiskarstvom, bil sem menedžer glasbenim skupinam, šele nato sem prišel v letalstvo. Danes sem udeležen v devetnajstih različnih podjetjih, ki delujejo v različnih panogah. Nikoli nisem delal zaradi denarja. Sem eden tistih, ki jim je bila služba pravzaprav hobi. Kaj bom počel, izbiram glede na to, ali me nekaj veseli in ali mi predstavlja izziv.
Danes je praktično vse dosegljivo, dobrim zagonskim podjetjem pa pogosto primanjkuje izkušenj. Prav tu vidim svojo priložnost. Marsikateremu mlademu podjetniku lahko povem: fantje, to ne bo šlo, ker sem sam že poskusil in vem, zakaj ne deluje. Izkušnje so lahko vsaj toliko pomembne kot dobra ideja in strokovno znanje.
»Najprej se vprašajte, ali imate trg«
Kaj bi svetovali nekomu, ki se želi jutri podati na podjetniško pot? Katero vprašanje si mora najprej zastaviti?
Odgovor je zelo preprost: ali za svoj izdelek obstaja trg? Če trg obstaja, je naslednji korak iskanje sredstev za promocijo. Ta so pogosto celo večja od stroškov razvoja izdelka. Če trga ni, imaš pa zelo inovativen izdelek, moraš razmisliti, kako boš trg ustvaril.
Sam sem to dvakrat naredil v letalstvu. Najprej z razvojem ultralahkih letal, s katerimi smo ljudem omogočili cenovno dostopnejše letenje, mimo zelo togega sistema dragih letal in dragega letalskega goriva. Nato smo začeli ustvarjati še trg električnih letal.
Se s podobnimi izzivi ukvarjate tudi danes?
Seveda. Trenutno razvijamo na primer brisalec za motoristično čelado. Na svetu je več kot milijarda motoristov, pa za določene težave pri vožnji v dežju še vedno ni ustreznih rešitev. Prepoznali smo potrebo in zanjo razvili izdelek.
Zanimiva je tudi zgodba podjetja, v katerem sem udeležen in ki je razvilo pametno ptičjo krmilnico. Ko se ji približa ptica, jo kamera posname, umetna inteligenca pa prepozna vrsto. Uporabnik nato prejme videoposnetek oziroma obvestilo, katera ptica je obiskala krmilnico. Na prvi pogled gre za zelo preprost izdelek, ki ga lahko hitro kopira tudi kakšen kitajski proizvajalec. Marsikdo bi zato rekel, da s tem ni mogoče zaslužiti. Toda odločilen je pristop k prodaji.
»Tudi iz ptičje krmilnice lahko narediš velik posel«
Kako ste v takšnem izdelku prepoznali poslovno priložnost?
Najprej smo pogledali, kje je trg. Ugotovili smo, da so to predvsem Združene države Amerike, kjer ljudje veliko denarja namenjajo živalim in hobijem. Naš izdelek je pravzaprav hobi. Mene je pritegnilo vprašanje, kako prepričati kupca, da kupi nekaj, česar v resnici ne potrebuje.
Od lanskega zahvalnega dneva do danes je ta izdelek po naših podatkih ustvaril 70 milijonov dolarjev prometa. To je bistvo podjetništva. Ni dovolj, da znaš nekaj izdelati. Razumeti moraš, komu boš to prodal, zakaj bo nekdo pripravljen plačati in kako boš izdelek predstavil.
»Če se ne boste izpostavili, boste v globalni konkurenci pogoreli«
Slovenci pogosto veljamo za nekoliko zadržane. Je to lahko ovira tudi v podjetništvu?
Ko predavam v Ameriki, se poslušalci skoraj stepejo za mikrofon. Komaj čakajo, da predavatelj neha govoriti, in še preden končam zadnji stavek, imajo vsi roke v zraku. Tudi v slovenski publiki obstaja enaka želja po vprašanjih, vendar vsi čakajo, da se nekdo prvi opogumi in dvigne roko. Toda prvi je samo eden. Kdo je drugi, nikogar več ne zanima. Če se podajate v podjetništvo ali ste že podjetniki, se morate zavedati svoje moči. Morate se izpostaviti, predstaviti svojo idejo in verjeti vanjo. Če tega ne boste storili, boste v današnjem svetu globalne konkurence preprosto pogoreli.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
