STA

Glede davka na kapitalski dobiček možje iz Bruslja ocenjujejo, da negativno vpliva na potrošnjo, ki je dejansko eden od temeljev gospodarske rasti v postindustrijski družbi, ki večinoma proizvaja storitve. Podobne nasvete trosijo glede davka na dohodek, torej tega iz naslova obdavčitve plač, ki da mora iz istega razloga biti čim nižji. Lokalni veljaki so se tega že lotili na sebi lasten način, Mramor je namreč napovedal, da razmišlja o ukinitvi najvišje dohodninske stopnje. Varčevanje torej namerava končati pri bogatih. Njegov nadrejeni, premier Miro Cerar, miri vročo kri. Pravi namreč, da koalicija glede razbremenitve privilegiranih še ni dorekla zadnje besede.

192 mio. evrov davčnih prihodkov je država pobrala iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, davkov na premoženje in pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki so po vsebini primerljive s protiustavnim davkom na nepremičnine.

Iščejo davke prijazne gospodarski rasti

Odločevalci zato pogrevajo kašo, ki svoj čas ni vzdržala ustavne presoje. Bruselj namreč priporoča, naj se obdavči premoženje, saj da je ta davek najprijaznejši do gospodarske rasti. Tega se je z davkom na nepremičnine pred dobrim letom lotila Alenka Bratušek, a je pri tem zaradi presoje ustavnega sodišča neslavno pogorela. Kot o alternativi se je tedaj začelo razmišljati o dvigu regresivnega davka na dodano vrednost. Ta po žepu najbolj udari revne in krči potrošnjo. Bruselj vztraja, da bi bil davek na nepremičnine primeren, saj bi davčno breme prevalil z ramen delavcev na lastnike nepremičnin.

Bruselj priporoča, naj se na inovativen način obudi davek na nepremičnine.

Davek na nepremičnine, ki to ni

Slovenska vlada naj bi se zato gibala v manevrskem prostoru višanja davkov, sorodnih temu na nepremičnine. Gre za davek o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Sorodni, a ne protiustavni, bi se lahko glasila formula. Osrednji slovenski dnevnik se glede tega sklicuje na podatke ministrstva za finance. Ugotavlja, da tovrstni davki v Sloveniji predstavljajo le 0,6 odstotka BDP-ja ali okoli 192 milijonov evrov. Po drugi strani se v državah OECD teh davkov pobere kar za 1,8 odstotka BDP-ja, rezerve gre torej iskati tukaj.