Podravje: Mladi vedo, kam gredo trendi v kmetijstvu
Čeprav že leta govorimo o pomenu ekološkega kmetovanja, ki pomeni način kmetovanja z upoštevanjem ravnovesja v sistemu tla-rastline-živali-človek in zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem, pa se v Sloveniji ne razvija tako kot drugod.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po statističnih podatkih se je število ekoloških kmetij v Sloveniji od leta 2018 na 2019 sicer povečalo za pet odstotkov, za sedem odstotkov so se povečale tudi površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi. Višje je bilo število posameznih vrst živali v ekološki reji in večji ekološki pridelek grozdja, manjši pa je bil izplen ekološkega sadja in zelenjadnic. Za kar 21 odstotkov se je zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev v tako imenovani preusmeritvi.
Z ekološkim kmetovanjem zaostajamo
Dr. Martina Bavec, profesorica na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter tudi sama ekološka kmetovalka, pravi, da Slovenija sodi med redke države, v katerih ekološko kmetijstvo ne napreduje, kot bi moralo po strategijah. »Vzroki tičijo v številnih napačnih preteklih odločitvah, izrazito pa mu je nenaklonjena tudi še vedno aktualna finančna perspektiva, zaradi katere se evropska kmetijska zgodba nadaljuje takšna, kot pač trenutno je.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
