Ena stranka ima največ kandidatov, druga pa je spletla mrežo po vsej državi
Analizirali smo 18.016 kandidatur za občinske svete v vseh 212 slovenskih občinah. Podatki razkrivajo velike regionalne razlike in pomen skupnih list.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami smo na Svet24 analizirali kandidature za občinske in mestne svete v vseh 212 slovenskih občinah. Pregledali smo podatke Državne volilne komisije (DVK), jih razvrstili po političnih strankah in statističnih regijah ter upoštevali tudi skupne kandidatne liste in javno dokumentirane strankarske podpore.
Analiza 18.016 kandidatur kaže, da številčna prednost na državni ravni še ne pomeni enako izrazite prednosti v posameznih delih Slovenije. Medtem ko SDS prepričljivo vodi v Podravju in na Savinjskem, jo na Goriškem skoraj dohiteva SD, v obalno-kraški regiji pa Gibanje Svoboda. V Zasavju si prvo mesto deli s Socialnimi demokrati.
Razlike niso le geografske. Podatki razkrivajo tudi, katere stranke uspejo samostojno sestaviti kandidatne liste in katere se pri nastopu pogosteje povezujejo z drugimi.
SDS ima največ kandidatov, NSi pa najširšo mrežo
Po številu pripisanih kandidatur je na prvem mestu SDS z 2854 kandidaturami, sledi NSi z 2352. Razlika med njima znaša 502 kandidaturi.
Na tretjem mestu je SD s 1759 kandidaturami, Gibanje Svoboda jih ima 1613. Stranki sta si po geografski razširjenosti precej bližje, saj SD nastopa v 129 občinah, Svoboda pa v 128.
Med večjimi strankami izstopa SLS, ki ima 1330 kandidatur v 105 občinah. To je 542 kandidatur več od Demokratov Anžeta Logarja, ki nastopajo v 82 občinah.
Še večje razlike so med manjšimi strankami. Levica ima 481 kandidatur v 47 občinah, Resni.ca pa 215 kandidatur v 39 občinah. Fokus je s 256 kandidaturami prisoten v samo desetih občinah, kar je predvsem posledica skupnih list z drugimi strankami.
V 117 občinah ima SDS več kandidatov kot NSi
Nova Slovenija je edina stranka, ki ima vsaj eno kandidaturo v vseh slovenskih občinah. SDS manjka v petih, in sicer v Hodošu, Ljutomeru, Osilnici, Sveti Ani in Svetem Andražu v Slovenskih goricah.
Vendar se razmerje obrne, ko pogledamo število kandidatur v posamezni občini.
SDS ima več pripisanih kandidatur kot NSi v 117 občinah, NSi jih ima več v 31, v preostalih 64 pa sta stranki izenačeni.
Največja razlika v korist SDS je v Sevnici, kjer ima 25 kandidatur, NSi pa šest. V Celju je razmerje 31 proti 15, v Brežicah pa 30 proti 15.
Nasprotno je v Medvodah, kjer NSi nastopa s 23 kandidaturami, SDS pa z 11. V Ljutomeru ima NSi 12 kandidatur, SDS pa nima nobene.
Razlika se pokaže tudi pri obsegu kandidatur znotraj posameznih občin. NSi ima v 60 občinah manj kot pet kandidatov, od tega v 21 občinah samo enega. SDS ima manj kot pet kandidatov v 31 občinah, v katerih sploh nastopa.
NSi torej dosega popolno geografsko pokritost, medtem ko SDS v večjem številu občin sestavi številčnejše kandidatne ekipe.
Kje imajo stranke največ kandidatov?
Regionalna primerjava pokaže, kako različno so po Sloveniji razporejene kandidatne mreže največjih strank.
SDS ima največ pripisanih kandidatur v enajstih regijah, v Zasavju pa si prvo mesto deli s SD.
Največ kandidatov ima v Podravju, kjer jih je 501. Sledita osrednjeslovenska regija s 436 in savinjska s 419 kandidaturami.
Toda Podravje ima 41 občin, Savinjska 31, osrednjeslovenska regija pa 25. Zato absolutne številke ne povedo vsega.
Če število kandidatur posamezne stranke primerjamo s skupnim številom vseh kandidatur v regiji, ima SDS največji delež na Koroškem, kjer ji pripada 19,2 odstotka vseh kandidatur. Sledi primorsko-notranjska regija z 18,9 odstotka, medtem ko je njen delež v obalno-kraški regiji zgolj 9,5 odstotka.
Ti odstotki ne predstavljajo volilne podpore, temveč delež kandidatur, ki jih lahko pripišemo posamezni stranki.
Na Obali SDS in Svobodo ločita samo dve kandidaturi
Najbolj izenačena tekma med SDS in Gibanjem Svoboda je v obalno-kraški statistični regiji.
SDS ima tam 99 kandidatur, Gibanje Svoboda pa 97. Socialni demokrati jih imajo 87, NSi pa 75.
Razlika med SDS in Svobodo znaša samo dve kandidaturi. To je precej drugačna slika od državne, kjer ima SDS kar 1241 kandidatur več od največje vladne stranke.
Podobno tesno je na Goriškem, vendar z drugim tekmecem. SDS ima 214 kandidatur, SD pa 208. Socialni demokrati tako zaostajajo le za šest kandidatur, medtem ko ima Gibanje Svoboda na tem območju 116 kandidatur.
Zasavje je edina regija, kjer SDS nima samostojnega prvega mesta. Tam ima skupaj s SD po 82 kandidatur. Sledi Gibanje Svoboda s 66, NSi s 63 in SLS s 53.
Zasavje je obenem regija, kjer ima SD največji delež vseh kandidatur, 16,3 odstotka. Na Goriškem njen delež znaša 14,2 odstotka.
Svoboda je na Koroškem pred NSi, Levica najmočnejša na Gorenjskem
Na Koroškem ima Gibanje Svoboda 131 kandidatur, s čimer prehiteva NSi s 120 in SD s 102 kandidaturama. Pred njo ostaja le SDS s 160 kandidaturami.
Koroška je po deležu vseh kandidatur tudi najmočnejša regija Gibanja Svoboda. Stranki pripada 15,7 odstotka kandidatur, v Zasavju pa 13,1 odstotka.
Drugačen vzorec kaže Levica. Največ pripisanih kandidatur ima na Gorenjskem, kjer jih je 97, sledita osrednjeslovenska regija z 89 in Goriška z 52 kandidaturami. Gorenjska tako predstavlja približno petino vseh kandidatur, pripisanih Levici v državi.
Pri Demokratih izstopa Savinjska. Tam imajo 181 kandidatur, kar je skoraj četrtina vseh njihovih kandidatur v Sloveniji. Sledita osrednjeslovenska regija s 140 in Podravje s 109 kandidaturami.
Regionalna razporeditev tako kaže, da stranke z manjšim številom kandidatur na državni ravni niso nujno enako šibko zastopane v vseh delih države.
Skoraj vsaka šesta kandidatura NSi je na skupni listi
Pri primerjavi strank je treba upoštevati še pomembno razliko, ki je iz skupnega števila kandidatov ni mogoče razbrati.
SDS večinoma nastopa samostojno. Od njenih 2854 pripisanih kandidatur jih je 2819 na samostojnih listah oziroma med samostojnimi strankarskimi kandidaturami, le 35 pa na skupnih listah.
Pri NSi je razmerje precej drugačno. Od 2352 kandidatur jih je 398 na skupnih listah, kar predstavlja 16,9 odstotka.
Stranki ponekod nastopata celo skupaj. V Ankaranu imata skupno listo s petimi kandidati, na Igu s 14, v Mengšu pa SDS, NSi in SLS nastopajo na skupni listi s 16 kandidati.
V Ljubljani sta se povezala NSi in Fokus Marka Lotriča. Njuna skupna lista za mestni svet šteje 45 kandidatov, kot je pred volitvami objavil ljubljanski odbor NSi. V našem razrezu se teh 45 kandidatur pripiše obema strankama, čeprav gre za isto kandidatno listo.
Še bolj izrazit primer je Fokus. Stranki je pripisanih 256 kandidatur, vendar jih je kar 253 na skupnih listah. Samostojne so samo tri.
Pri Demokratih je položaj obraten. Vseh 788 kandidatur je po podatkih preglednice evidentiranih kot samostojnih strankarskih nastopov.
Ti podatki so pomembni pri razumevanju strankarske prisotnosti. Kandidat na skupni listi ni nujno član vseh strank, ki so ga predlagale ali podprle. Enako velja za javno dokumentirano podporo, pri kateri posamezna stranka lahko podpre listo, ne da bi bili vsi njeni kandidati tudi njeni člani.
Skoraj 5000 kandidatur nima uradnega strankarskega pripisa
Poleg nacionalnih in lokalnih političnih strank na občinskih volitvah nastopa tudi veliko skupin volivcev.
Od 18.016 rednih svetniških kandidatur jih 4961 oziroma 27,5 odstotka nima uradnega strankarskega pripisa v našem razrezu podatkov DVK.
V kar 46 občinah takšne kandidature predstavljajo najmanj polovico vseh kandidatur za občinski svet.
Posebej izstopajo Solčava, kjer jih je 14 od skupno 16, Jezersko s 15 od 18 in Ankaran, kjer je brez neposrednega strankarskega pripisa 55 od 67 kandidatur.
Toda takšen pojav ni omejen na majhne občine. V Radovljici je od 257 svetniških kandidatur 156 takšnih, ki jih predlagajo skupine volivcev oziroma nimajo določenega strankarskega pripisa. To predstavlja 60,7 odstotka vseh kandidatur v občini.
Na drugi strani je 31 občin, v katerih preglednica ne izkazuje nobene takšne kandidature. Med njimi so Celje, Kranj, Kamnik in Piran.
Vendar tudi ta primerjava zahteva previdnost. Lokalna lista je lahko registrirana politična stranka, čeprav v njenem imenu ni nobene povezave z nacionalno politiko. Prav tako lahko stranka podpira skupino volivcev, ne da bi bila navedena kot njen uradni predlagatelj.
Zato odsotnost strankarskega pripisa ne dokazuje popolne politične neodvisnosti.
Največja izbira v Ljubljani, preseneča tudi Radovljica
V Ljubljani je po podatkih DVK evidentiranih 556 kandidatur za mestni svet, v Mariboru 488. Sledijo Kranj s 342, Koper s 323 in Celje s 318 kandidaturami.
Med občinami zunaj največjih mest izstopa Radovljica, kjer je 257 kandidatur. To je več kot v Domžalah z 219, Kamniku z 201 ali na Ptuju z 200 kandidaturami.
Razlike so deloma povezane s številom svetniških mest, velikostjo občine in ureditvijo volilnih enot. Veliko število kandidatur zato še ne pomeni nujno večje politične konkurence za posamezen sedež.
Ljubljana ima denimo 45 mestnih svetnikov, posamezne stranke pa lahko vložijo liste z največ toliko kandidati. V manjših občinah, kjer volivci izbirajo bistveno manj svetnikov, so tudi kandidatne liste ustrezno krajše.
Kaj nam številke povedo o politični moči strank?
Razrez pokaže predvsem organizacijsko in geografsko prisotnost političnih strank. SDS ima največ pripisanih kandidatur in v večjem številu občin prehiteva najbližjo tekmico. NSi dosega najširšo občinsko pokritost, vendar pomemben del njenega nastopa temelji na skupnih listah.
SD in Gibanje Svoboda imata primerljivo število občin, v katerih nastopata, a različna regionalna težišča. Pri manjših strankah pa je lahko skupno število kandidatur precej odvisno od dogovorov z drugimi političnimi skupinami.
V nedeljo, 15. novembra, bodo o razdelitvi sedežev odločali volivci. Šele takrat bo mogoče ugotoviti, kje se je širša kandidatna mreža spremenila v dejansko politično moč in kje so številčno močnejše stranke prehitele manjše, a lokalno uspešnejše liste.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.