Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Da pesticidi škodijo našemu zdravju, vemo, zato so dobrodošle in nujne aktivnosti za zmanjševanje njihove uporabe. Toda zahteve po popolni ukinitvi njihove uporabe v tem trenutku niso realne, predvsem pa ni pošteno, da so usmerjene predvsem na kmetijstvo. Kot pravi naš sogovornik dr. Mario Lešnik, redni profesor na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede in predstojnik katedre za fitomedicino, imamo ljudje precej popačeno predstavo o prisotnosti in nujnosti uporabe pesticidov, njihovi vlogi v naši hrani, kakor tudi o tem, kaj pomeni ekološka pridelava.

»Da najprej razčistimo: seveda je treba uporabo pesticidov zmanjšati, o tem ni dvoma, vendar zgolj gonja proti njihovi uporabi v kmetijstvu ne predstavlja rešitve. Država opravlja monitoring onesnaženja vode in hrane. Če pogledamo statistiko, je tam najti več kot sto različnih kemikalij, od katerih je le kakšnih 20 odstotkov vezanih na kmetijstvo, vse ostalo je nekmetijski del zgodbe. Preveč se fokusiramo samo na pet do šest kmetijskih snovi, veliko premalo pa na industrijske kemikalije. V površinskih vodah je na primer najti množične sledi pomirjeval, protibolečinskih tablet in kontracepcijskih sredstev, ki so za ribe enako škodljivi kot pesticidi. Tu je še industrija računalništva, elektrike, plastike … Lahko rečem, da se na kmetijske preparate vrši nesorazmerno velik pritisk. Niso samo pesticidi škodljivi. So nujno zlo, če želiš dovolj pridelati, da je poceni, hkrati pa tudi dobrina, podobno kot antibiotiki in konzervansi.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku