pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Konec septembra je bilo na območju Območne službe Velenje Zavoda RS za zaposlovanje registriranih 2618 brezposelnih oseb, kar je 0,9 odstotka manj kot septembra lani.

Toda skupni podatek zakriva precej različne razmere: v Radljah ob Dravi se je brezposelnost opazno zmanjšala, v Mozirju in Slovenj Gradcu pa povečala.

Podatke nam je posredovala Branka Škulj Nussdorfer, vodja uradov za delo Velenje in Mozirje, ki je pripravila pregled razmer.

Območna služba Velenje, ki jo vodi Blanka Pečnik Črnko, poleg velenjskega in mozirskega urada vključuje še urade v Dravogradu, Radljah ob Dravi, na Ravnah na Koroškem in v Slovenj Gradcu.

V Velenju skoraj brez sprememb, v Mozirju rast

Na Uradu za delo Velenje je bilo konec septembra prijavljenih 920 brezposelnih, kar je skoraj toliko kot leto prej oziroma 0,2 odstotka manj. Na mozirskem uradu jih je bilo 369, njihovo število pa se je v primerjavi z lanskim septembrom povečalo za 8,2 odstotka.

Enako povečanje so zabeležili v Slovenj Gradcu, kjer je bilo prijavljenih 421 brezposelnih oseb. Največje zmanjšanje je bilo v Radljah ob Dravi: tam je bilo 287 brezposelnih oziroma 14,1 odstotka manj kot leto prej.

Na Ravnah na Koroškem je bilo prijavljenih 469 oseb, kar je 6,6 odstotka manj, v Dravogradu pa 152 oziroma 0,7 odstotka manj.

Na ravni Slovenije se je registrirana brezposelnost v istem obdobju zmanjšala za 3,4 odstotka, torej izraziteje kot na območju velenjske območne službe.

Med brezposelnimi tudi visoko izobraženi

Razlike med območji se kažejo tudi v izobrazbeni sestavi brezposelnih. Na velenjskem uradu v primerjavi s strukturo brezposelnih v celotni območni službi izstopajo tako osebe z nedokončano ali dokončano osnovno šolo kot tudi tiste z izobrazbo na sedmi ravni.

Na mozirskem uradu izstopajo brezposelni s peto in šesto ravnjo izobrazbe, na Ravnah na Koroškem pa s tretjo in četrto. V Dravogradu med skupinami, ki izstopajo, navajajo brezposelne s tretjo, četrto in sedmo ravnjo, v Radljah ob Dravi s tretjo, četrto in peto, v Slovenj Gradcu pa s tretjo, četrto, šesto in sedmo ravnjo izobrazbe.

Gre za posebnosti izobrazbene sestave brezposelnih na posameznih uradih, ne za lestvico najštevilnejših skupin. Iz teh podatkov tudi ni mogoče sklepati, pri kateri izobrazbi je tveganje za brezposelnost največje ali kako hitro posamezniki najdejo zaposlitev.

Velenjski urad sicer med skupinami, ki izstopajo glede na celotno območno službo, navaja tudi mlade do 29 let in iskalce prve zaposlitve, mozirski pa mlade do 24 let in starejše od 50 let.

Manj brezposelnih, a tudi manj delovno aktivnih

Čeprav se je skupno število registriranih brezposelnih nekoliko zmanjšalo, podatki o delovni aktivnosti kažejo manj ugodno gibanje. Avgusta je bilo na območju območne službe po lokaciji delovnega mesta 50.917 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 1212 oziroma 2,3 odstotka manj kot avgusta lani.

V upravni enoti Velenje jih je bilo 19.078, v upravni enoti Mozirje pa 6819. Na obeh območjih se je njihovo število zmanjšalo za 3,1 odstotka. Med šestimi upravnimi enotami je povečanje beležil le Dravograd, in sicer za 0,8 odstotka.

Zmanjšanje registrirane brezposelnosti zato samo po sebi še ne pomeni rasti zaposlenosti. Podatka v tem pregledu zajemata tudi različni obdobji: brezposelnost september, delovno aktivnost pa avgust, saj so podatki o njej objavljeni z enomesečnim zamikom.

Avgustovska stopnja registrirane brezposelnosti je na območju velenjske območne službe znašala 4,5 odstotka, medtem ko je bilo slovensko povprečje 4,4 odstotka.

Po katerih delavcih je največ povpraševanja?

Delodajalci so v prvih devetih mesecih letos območni službi sporočili 5786 prostih delovnih mest, kar je 5,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Gre za seštevek prijavljenih potreb od januarja do septembra, ne za število trenutno odprtih delovnih mest.

Največ potreb so prijavili po:

• delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih – 505;
• delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah – 254;
• čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah – 250;
• strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego – 211;
• voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev – 177.

Med pogosteje iskanimi so bili tudi delavci za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, delavci za pomoč pri pouku, osnovnošolski učitelji, sestavljavci električne in elektronske opreme ter strugarji.

Tudi povpraševanje delodajalcev se med kraji razlikuje. Na velenjskem uradu so prijavili 2096 potreb po delavcih, kar je 0,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Na mozirskem jih je bilo 663 oziroma 8,3 odstotka več. Največji padec so zabeležili na Ravnah na Koroškem, kjer je bilo 1075 prijavljenih potreb oziroma 25,3 odstotka manj kot lani.

Delo našlo več kot dva tisoč brezposelnih

Iz evidence brezposelnih se je v prvih devetih mesecih zaposlilo 2139 oseb, kar je 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na velenjskem uradu je delo našlo 748 oseb, na mozirskem 234.

V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo na celotnem območju vključenih 1060 oseb. Največ, 590, v usposabljanje in izobraževanje, 285 v spodbude za zaposlovanje ter 185 v kreiranje delovnih mest, od tega 179 v javna dela.

Na zavodu ocenjujejo, da trg dela še vedno kaže ugodne kazalnike, vendar v prihodnjih mesecih pričakujejo povečanje brezposelnosti. V septembrskem pregledu so napovedali najprej oktobrske prijave iskalcev prve zaposlitve, nato pa še več prijav sezonskih delavcev, predvsem iz gradbeništva.