Skoraj ne onesnažuje, a je plačal najvišjo ceno: Nepal zahteva milijarde
Po obsežnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so prejšnji mesec prizadeli območje ob nepalsko-tibetanski meji, je umrlo ali je pogrešanih več tisoč ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nepal namerava novo študijo, ki podnebne spremembe povezuje s smrtonosnimi poplavami prejšnji mesec, uporabiti kot temelj za zahtevek za finančna sredstva iz sklada Združenih narodov.
BBC je izvedel, da želi Nepal iz Sklada ZN za odzivanje na izgube in škodo, namenjenega pomoči državam, ki jih prizadenejo posledice podnebnih sprememb, pridobiti približno 20 milijonov dolarjev oziroma okrog 17,5 milijonov evrov.
Še vedno pogrešanih 6150 ljudi
Po uradnih podatkih je v nesreči umrlo okoli 1400 ljudi, v Nepalu pa je bilo do srede še vedno pogrešanih 6150 oseb. Študija raziskovalne skupine World Weather Attribution, objavljena v četrtek, ugotavlja, da so podnebne spremembe verjetno prispevale k plazu skal in ledu, ki je prejšnji mesec sprožil uničujoče poplave na nepalsko-tibetanski meji. »Nobenega dvoma ni, da so imele podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, pomembno vlogo pri ustvarjanju razmer za to nesrečo,« je povedala dr. Friederike Otto, klimatologinja z londonskega Imperial Collegea in soavtorica študije.
Poplave in zemeljski plazovi
Obsežne poplave in zemeljski plazovi so zajeli obmejna mesta in vasi v Nepalu in Tibetu, odnesli na tisoče hiš, uničili energetsko infrastrukturo ter za seboj pustili več tisoč mrtvih in pogrešanih. Znanstveniki pravijo, da je poplave povzročilo porušenje skalne stene in ledeniškega ledu v bližini vrha Langtang Lirung, gore na nepalski strani Himalaje.
Študija ugotavlja, da je bila nesreča posledica »sestavljenega dogodka«, ki so ga povzročili naraščanje temperatur, tanjšanje ledenikov, taljenje permafrosta in že obstoječe geološke šibkosti. Po ugotovitvah študije so bile julijske in avgustovske temperature na tem območju zaradi človekovega vpliva na podnebje približno 1,5 stopinje Celzija višje.
Zaradi segrevanja tanjšanje ledenikov
Ledeniki v regiji so se medtem tanjšali za približno pol metra na leto, kar bi lahko dodatno oslabilo obstoječe razpoke in povečalo nestabilnost. K veliki količini staljene vode v začetku letošnjega leta so prispevale tudi obilne snežne padavine oktobra in novembra lani.
Čeprav podnebne spremembe niso bile edini vzrok nesreče, so po navedbah študije pomenile »destabilizacijski dejavnik, ki je deloval na že obstoječo geološko ranljivost«.
Za obnovo potrebujejo pet milijard dolarjev
Nepalski voditelji so po poplavah sporočili, da država za obnovo potrebuje približno pet milijard dolarjev oziroma 3,7 milijarde funtov. Sklad ZN za odzivanje na izgube in škodo, ki je začel delovati lani, od držav zahteva predložitev dokazov, da je škodo, za katero zahtevajo pomoč, mogoče pripisati podnebnim spremembam. Nepalski uradniki so v podporo zahtevku pripravljali satelitske posnetke, fotografije, posnete z brezpilotnimi letalniki, in predhodna poročila.
Toda oblasti pravijo, da je poročilo skupine World Weather Attribution zdaj njihov najmočnejši dokaz za trditev, da so bile podnebne spremembe pomemben dejavnik pri porušenju skal in ledu na gori Langtang Lirung. »Poročilo bo glavni temelj našega zahtevka, saj je podrobno pojasnilo vlogo podnebja pri tej nesreči,« je povedal Maheshwar Dhakal, tiskovni predstavnik nepalskega ministrstva za kmetijstvo, gozdove in okolje.
Država skoraj ne onesnažuje, a je zelo ranljiva
Nepalske oblasti so pozvale k svetovnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Opozarjajo, da Nepal prispeva enega najmanjših deležev svetovnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa spada med države, ki so najbolj izpostavljene posledicam globalnega segrevanja.
Nepalski premier Balendra Shah naj bi se prihodnji teden na svojem prvem obisku v tujini udeležil Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kjer bo govoril o nedavni nesreči in podnebni pravičnosti.
»Nepal je za opis nujno potrebnih sredstev za obnovo večkrat uporabil izraz 'odškodnina',« je povedala Danya Liu, strokovnjakinja za prilagajanje podnebnim spremembam pri družbi BloombergNEF. »Takšno razlikovanje kaže na model, po katerem plača onesnaževalec, in ne na sistem, v katerem morajo prizadete države same nositi večino stroškov ter vrzeli zapolnjevati s pomočjo.«
120 držav vložilo zahteve za škodo
Ali bo Nepal dobil sredstva, ki jih nujno potrebuje za obnovo poplavljenega obmejnega območja, in kako hitro bi se to lahko zgodilo, še ni jasno. Zahtevke je v Sklad ZN za odzivanje na izgube in škodo vložilo že skoraj 120 držav, skupna vrednost zahtev pa znaša skoraj tri milijarde dolarjev oziroma 2,2 milijarde funtov.
Toda po poročilih ima sklad za izplačila na voljo nekaj manj kot 400 milijonov dolarjev oziroma 350 milijonov evrov. Nepalski uradniki so povedali, da so nekatere države izrazile podporo hitremu izplačilu sredstev Nepalu, druge pa poudarjajo, da je treba upoštevati pravila in postopke.
Predstavniki, odgovorni za sklad ZN, naj bi se sestali decembra. Takrat bodo odločali, katere zahtevke bodo sprejeli in ali bodo v primeru Nepala sprejeli nujno odločitev.
Potres bi lahko dodatno oslabil skalno maso
Študija skupine World Weather Attribution navaja tudi, da bi lahko skalno maso pod površjem oslabil potres z magnitudo 7,8, ki je Nepal prizadel leta 2015 in sprožil plaz skal in ledu. Raziskovalci kljub temu niso mogli potrditi, kako natančno je potres vplival na zadnjo nesrečo.
Študija še ni bila objavljena v strokovno pregledani znanstveni reviji. Na spletni strani World Weather Attribution pojasnjujejo, da pri vseh svojih raziskavah ekstremnih vremenskih dogodkov uporabljajo enako, strokovno pregledano metodo.
Njene ugotovitve se ujemajo z ocenami drugih strokovnjakov neposredno po nesreči. Nekateri so že takrat za BBC povedali, da so bile naraščajoče temperature v Himalaji verjeten dejavnik pri plazu skal in ledu.
Segrevanje destabilizira visokogorska okolja
Dr. Simon Cook, strokovnjak za ledenike z Univerze v Dundeeju, je prejšnji mesec za BBC dejal, da je posamezen dogodek težko neposredno pripisati podnebnim spremembam, vendar »segrevanje podnebja navsezadnje destabilizira ta visokogorska okolja«. V četrtek je poročilo skupine World Weather Attribution označil za »zelo pomembno študijo« o vzrokih nedavne nesreče.
Čeprav po njegovih besedah prinaša »prepričljive dokaze, da so bile podnebne spremembe eden ključnih dejavnikov«, še vedno »ne moremo natančno pojasniti, kako se je vse skupaj zgodilo. O procesih, ki so pri tem sodelovali, se moramo še veliko naučiti. Prav tako moramo ugotoviti, kako spremljati ta visokogorska območja, da bi lahko v prihodnosti pravočasno opozorili na podobne dogodke.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
