Ljubljana kot Benetke? Vsak četrti prebivalec že občuti posledice turizma
Po ulicah se sliši vse več različnih jezikov, poletni vrvež pa odpira tudi vprašanje, kako bo prestolnica obvladovala prihodnje turistične pritiske.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ljubljana tudi letos beleži visok turistični obisk. V priljubljeni gostilni Sokol sicer opažajo, da se je struktura tujih gostov nekoliko spremenila. Turističnih skupin iz Azije je bilo manj, njihov izpad pa so v veliki meri nadomestili evropski obiskovalci in Američani. Manager gostilne Dejan Zelič ob tem ocenjuje, da bi lahko Ljubljana v prihodnjih letih privabila še več turistov, tudi zaradi novih letalskih povezav. »Kar se turizma tiče, bo Ljubljana še bolj okupirana. Lahko bi dosegli status Benetk, da bomo premajhni za vse,« je dejal.
Ljubljana letos že sprejela več kot 768 tisoč gostov
Podatki kažejo, da je turistični obisk Ljubljane letos res nekoliko višji. Po uradnih podatkih Sursa je od januarja do vključno julija Ljubljano obiskalo 768.011 gostov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so 1.625.199 prenočitev oziroma 6,1 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih leta 2025.
Največ prenočitev so po podatkih Turizma Ljubljana ustvarili obiskovalci iz Nemčije, Združenih držav Amerike, Italije, Združenega kraljestva in Francije. To nekoliko dopolnjuje sliko, ki jo opažajo v gostinskih lokalih, kjer letos zaznavajo manj azijskih turističnih skupin, vendar več obiskovalcev iz evropskih držav.
Poleti so nastanitve skoraj povsem zasedene
Visok obisk se kaže tudi pri zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti. Januarja je bila ta 51,11-odstotna, februarja 53,53-odstotna, marca 80,36-odstotna, aprila 77,66-odstotna, maja 86,89-odstotna, junija 87,2-odstotna in julija 89,84-odstotna. Avgusta je zasedenost dosegla 92,15 odstotka, septembra pa je do 17. septembra znašala 91,95 odstotka. V primerjavi z letom 2025 je bila zasedenost v prvih mesecih leta višja, medtem ko je bila v poletnih mesecih nekoliko nižja.
Mesto ne želi tekmovati v številu turistov
Kljub temu na Turizmu Ljubljana poudarjajo, da njihov strateški cilj ni preprosto privabiti čim več turistov. »Naš strateški cilj ni rast števila obiskovalcev, ampak enakomernejša razporeditev obiska skozi vse leto, preusmerjanje turističnih tokov izven najbolj obiskanega mestnega središča v druge dele mesta in preostalo Osrednjeslovensko regijo, daljšanje dobe bivanja obiskovalcev in večanje njihove potrošnje. Ključna pri tem ostaja kakovost življenja meščank in meščanov,« so povedali za Svet24.
Kje je meja, ko turizma postane preveč?
Prav vprašanje, kje je meja turistične rasti, je zato vse pomembnejše. Na Turizmu Ljubljana pravijo, da te meje ne določa en sam kazalnik. »V Turizmu Ljubljana poleg števila prihodov in prenočitev spremljamo ekonomske in trajnostne kazalnike, turistične tokove, zasedenost nastanitev, obremenjenost posameznih območij in predvsem, kako turizem občutijo prebivalci.«
Odnos Ljubljančanov do turizma spremljajo že od leta 2016, rezultati raziskav pa so po njihovih besedah eden ključnih pokazateljev, ali mesto ohranja pravo ravnovesje. Zadnja raziskava iz leta 2025 je pokazala, da ima 72,5 odstotka prebivalcev pozitiven odnos do turizma, 80,4 odstotka jih je zadovoljnih, da je Ljubljana privlačna za obiskovalce, 75,7 odstotka pa jih meni, da imajo meščani in lokalno gospodarstvo od turizma koristi.
Vsak četrti opozarja na preobremenjeno infrastrukturo
Ob pozitivnem odnosu pa prebivalci zaznavajo tudi nekatere posledice povečanega obiska. 28,3 odstotka jih je v raziskavi ocenilo, da je infrastruktura zaradi obiskovalcev preobremenjena, 25,3 odstotka pa jih meni, da število obiskovalcev v visoki sezoni vpliva na kakovost njihovega življenja. Četrtino prebivalcev moti tudi oddajanje zasebnih nepremičnin v bližini njihovega doma v turistične namene.
»Učinkov turizma na življenje meščanov ne zgolj spremljamo, ampak se nanje odzivamo z ukrepi, med drugim z usmerjanjem obiskovalcev izven najbolj obremenjenih območij, spodbujanjem obiska izven najbolj obiskanih mesecev in podporo jasni ureditvi kratkoročnega oddajanja nepremičnin,« pojasnjujejo na Turizmu Ljubljana.
Turiste želijo razpršiti tudi zunaj mestnega središča
Po njihovih besedah so poletni meseci v Evropi najbolj obremenjeni s turističnim obiskom, saj ima takrat celotna celina poletne počitnice. Tudi v Ljubljani zato v tem obdobju na posameznih ulicah in trgih občasno zaznavajo povečan obisk, ki lahko ovira vsakdan prebivalcev mesta.
Na Turizmu Ljubljana so zato pri vodenjih že pred leti omejili velikost skupin, poleti dodajajo termine za redne vodene oglede mesta, ne uporabljajo ojačevalcev zvoka, turistične vodnike pa redno izobražujejo o ustreznem vodenju po mestu. Lani so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravili tudi Etični kodeks za turistične vodnike, agencije, organizatorje potovanj in poslovne subjekte starega mestnega jedra MOL. Ta predstavlja skupen okvir vrednot in načel za delovanje v najbolj obiskanem delu mesta ter naj bi prispeval k spoštljivemu sobivanju prebivalcev, obiskovalcev in ponudnikov storitev.
Več turistov ali bolj kakovosten turizem? Ljubljana izbira drugo pot
Čeprav Zelič meni, da bi lahko Ljubljana v prihodnjih letih sprejela še več turistov, je, strategija Turizma Ljubljana usmerjena predvsem v kakovost in razpršitev obiska. »Cilj je turizem, ki ustvarja pozitivno vrednost za mesto in njegove prebivalce, izboljšuje kakovost življenja v mestu, zagotavlja dobro izkušnjo obiskovalcev, omogoča delovna mesta in prihodke za lokalno okolje,« pravijo.
Priložnosti za nadaljnji razvoj vidijo predvsem v manj obiskanih mesecih in delih mesta. Obisk želijo zato preusmerjati tako skozi leto kot tudi po prostoru. Hkrati širijo turistični ekosistem z vključevanjem lokalnih rokodelcev, ustvarjalcev, umetnikov, kulturnih ustanov in mladih, s čimer želijo koristi turizma razporediti med širši krog ljudi in dejavnosti.
Šiška in Moste želijo razvijati po meri domačinov
Posebno pozornost namenjajo tudi kulturnim četrtim. »Kulturne četrti, kot sta Šiška in Moste, razvijamo skupaj z lokalnimi akterji in prebivalci, saj želimo, da razvoj izhaja iz potreb lokalnih prebivalcev in značaja teh delov mesta,« pojasnjujejo.
Pomemben del njihovega pristopa je tudi podatkovno podprto upravljanje turizma. Spremljajo turistične tokove, zasedenost, obremenjenost posameznih območij in odnos prebivalcev do turizma, da lahko ukrepajo tam in takrat, ko je to potrebno.
Na vprašanje, kako se odzivajo na napoved, da bi Ljubljana lahko postala »premajhna za vse«, zato odgovarjajo predvsem z drugačnim pogledom na turistično rast. Njihov cilj ni mesto, v katerem bi bilo turistov čim več, temveč turizem, ki ustvarja pozitivne učinke za mesto in njegove prebivalce ter hkrati obiskovalcem zagotavlja dobro izkušnjo.
Razstava odpira vprašanje: kaj imajo Ljubljančani od turizma?
Kako pomemben je pri tem širši pogled na turizem, trenutno kaže tudi razstava »Kaj imamo pa mi od tega?«, ki je ob 25-letnici Turizma Ljubljana od 14. septembra do 4. oktobra na ogled na Novem trgu. Dvakrat na teden organizirajo tudi brezplačna vodenja po mestu in razstavi.
Ljubljana torej turiste še naprej privablja, številke pa kažejo, da obisk ostaja visok. Toda medtem ko nekateri v nadaljnji rasti vidijo priložnost, na Turizmu Ljubljana poudarjajo, da prihodnost mestnega turizma ni nujno v čim večjem številu obiskovalcev. Večji poudarek dajejo daljšemu bivanju, večji potrošnji, razpršitvi turistov po mestu in letu ter predvsem ohranjanju kakovosti življenja Ljubljančanov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
