Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po podatkih policije je stanje na naših cestah v letu 2026 rahlo boljše kot leto prej, ko je bilo leto 2025 eno najslabših v zadnjem času. Do sredine septembra 2026 je na slovenskih cestah umrlo 67 ljudi, v enakem obdobju lani pa 70.

Lani je bil najbolj črn mesec zadnjega desetletja julij 2025, ko je v enem samem mesecu umrlo kar 25 ljudi. Močno se je povečalo tudi število umrlih motoristov – leta 2025 jih je življenje izgubilo 30, leta 2024 pa 13. Kar tretjina vseh povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2025 je vozila pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.

Vozimo kot živimo

Vse to govori tudi o stanju duha slovenskega voznika. Toda koliko k temu prispevata razvoj prometa in koliko splošni način življenja? Eden od psihologov je pred časom zelo dobro opisal obnašanje voznikov na cesti: »Vozimo tako, kot živimo.«

Profimedia

Poznavalec prometne problematike Andrej Brglez dodaja, da je promet »jasen pokazatelj medčloveških odnosov v družbi. Na cesti se zelo hitro pokaže, koliko smo pripravljeni upoštevati drugega, koliko nam pomeni skupnost in koliko smo prepričani, da je naš čas, naš prostor in naš prav pomembnejši od pravic drugih.«

Egoizem in nestrpnost se ne kažejo samo za volanom, temveč tudi pri parkiranju, v peš conah, na kolesarskih stezah ali pri tem, kako se vedemo do šibkejših udeležencev v prometu.

»Večina voznikov ni takšna. Problematične voznike si zapomnimo prav zato, ker izstopajo. Velika večina vsak dan vozi preventivno, popravlja napake drugih. So del rešitve in ne del problema. In takih situacij je, kot vemo, v prometu ves čas na pretek. Nastanejo tudi takrat, ko vsi vozimo po pravilih, kaj šele, ko kdo ne vozi tako.«

Po njegovem mnenju smo, če upoštevamo število avtomobilov, prevožene kilometre, dejstvo, da smo izrazito tranzitna država in nekje na povprečju evropskega prometnokulturnega vzorca.

Profimedia

Imamo vedno starejši vozni park

Ob tem ne smemo pozabiti, da smo na področju varnosti cestnega prometa v zadnjih desetletjih vseeno naredili velik korak naprej. Avtomobili so postali varnejši, cestna infrastruktura ima sicer še veliko možnosti za izboljšave, vendar je boljša kot nekoč.

Čeprav se prebivalstvo stara in z njim tudi vozni park. Povprečna starost osebnega avtomobila v Sloveniji je bila konec leta 2025 11,4 leta. Kar 45 odstotkov osebnih avtomobilov je bilo starih 12 let ali več.

A vendar se ne moremo otresti klasičnih težav kot so neprilagojena hitrost, alkohol, napačna presoja, odvzem prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje.

Varnost na cesti

Kaj morate vedeti, ko boste na naših cestah srečali "samovozečo" Teslo

»Pri tem je najšibkejši člen voznik, zato je pri voznikih možen še največji napredek za najmanj denarja. Imamo težave s kulturo odločanja in sprejemanja odgovornosti,« dodaja Brglez.

Ko sedimo v avtomobilu, smo v varnem mehurčku. Če ima vozilo še zatemnjene šipe, je položaj po Brglezovem mnenju podoben spletnemu komentiranju pod vzdevkom.

Primož Lavre

»Druge vidimo, sami pa se počutimo manj vidne. In ko se zmanjša občutek neposrednega socialnega stika, se lahko zmanjšajo tudi zavore. Človeku na pločniku praviloma ne stopimo deset centimetrov za hrbet in mu kričimo, naj se umakne. Pri vožnji z avtom pa lahko naredimo prav to.«

Avtomobil je po njegovem tudi del samopromocije – pove, kdo sem in kam sodim. Tako kot oblačila, športna oprema, potovanja in drugi statusni ali prepoznavni simboli lahko tudi avtomobil postane sredstvo izražanja.

»In tako postane cesta oder za nastopanje, samopromocijo, tekmovalnost, sproščanje frustracij, agresivnost, predalčkanje ljudi glede na to, kaj vozijo ali od kod so. Vse to ustvarja napetosti in s tem povečuje tveganja za nevarna ravnanja.«

Kolona je za mnoge izguba časa

Eden največjih pritiskov na sodobnega voznika je občutek, da nam čas ves čas uhaja. Čakanje v koloni tako ni več samo problem časa, temveč tudi občutka izgubljenih priložnosti.

Mnogi vozniki si zato čas v avtomobilu poskušajo osmisliti, med vožnjo telefonirajo, odgovarjajo na sporočila in elektronsko pošto ter preverjajo družbena omrežja.

Vsa pravila na enem mestu

Kaj storiti, če se vozilo pokvari na avtocesti?

»To postane posebej nevarno na vsakodnevnih poteh. Rutina ustvari lažen občutek, da imamo vožnjo pod nadzorom. Zastoj na poti na morje nas jezi, vendar je del poti na dopust. Povsem drugače učinkuje zastoj, v katerem vsak dan znova stojimo na poti v službo in nazaj.«

Takrat lahko človek začne doživljati vožnjo kot izgubljeni del življenja. Od tod po Brglezovih besedah prihajajo nestrpnost, želja po prehitevanju kolone, uporaba telefona in potreba, da bi ta izgubljeni čas nekako dobili nazaj.

»Gost promet zato ni samo prometnotehnični problem, ampak je tudi psihološki in sociološki problem časa, stresa in občutka nadzora nad lastnim življenjem.«

V prometu se torej številni vzorci, ki jih vidimo tudi v drugih medčloveških in družbenih odnosih, pokažejo še bolj jasno. Prav zato je promet lahko tudi pomemben pokazatelj širšega stanja v družbi.

Profimedia

Nismo posebej nevarni

Statistika kaže, da Slovenija po prometni varnosti ni izrazito nevarna država. Lani je na primer več ljudi izgubilo življenje v gorah, kot je bilo smrtnih žrtev med motoristi. Vzroki pa so si lahko podobni: pretiravanje, precenjevanje sposobnosti, nepoznavanje razmer in podcenjevanje tveganja.

»Največ prometnih nesreč povzročijo starostno najbolj aktivne skupine voznikov. A iz tega ne smemo narediti preproste zgodbe o nevarnih mladih. Mlajši imajo manj izkušenj in večjo pripravljenost na tveganje, srednja generacija pa pogosto vozi največ kilometrov in pade v past rutine in samozavesti.«

Pri alkoholu so tradicionalno bistveno bolj izpostavljeni moški, starejši vozniki pa praviloma vozijo bolj umirjeno, vendar se lahko pri njih pojavijo težave z odzivnostjo in zaznavanjem.

»Vsaka starostna skupina ima svojo obliko tveganja. Mladost nosi precenjevanje sposobnosti, srednja leta tepe rutina, pozna leta pa počasnejše prilagajanje,« pravi Brglez.

Avtocestna varnost

Gradbišča dušijo promet: Zakaj je vožnja vse bolj nevarna?

Popravimo napake drugih

Eden od korakov k boljši prometni kulturi je po Brglezovem mnenju tudi sprememba razumevanja ravnanja drugih. Če nekdo pred nami naredi napako, ni nujno nesramen ali agresiven. Naš pogled na njegovo ravnanje lahko spremeni tudi verigo dogodkov, ki bodo sledili.

Jeza je namreč pogosto posledica naše razlage dogodka in ne samega dogodka.

»Varnostna razdalja ni samo tehnični predpis, ampak rezerva za tujo napako. Dober voznik zato ne vozi samo pravilno, ampak vozi tako, da omogoča, da je kdo drug lahko za trenutek napačen. To je po mojem najvišja oblika prometne kulture,« meni Brglez.

Profimedia

Poseben vir sporov so odnosi med vozniki avtomobilov in kolesarji. Voznik ima občutek, da mu kolesar ovira pot, kolesar pa, da ga avtomobil ogroža. Edina smiselna pot je zato, da oba pazita drug na drugega in ravnata tako, da se srečanje konča z najmanjšim možnim tveganjem.

Kolesarji in vozniki e-skirojev kot največja motnja

To potrjuje tudi anketa AMZS, v kateri je 64 odstotkov vprašanih povedalo, da jih na cesti najbolj motijo vozniki e-skirojev, 45 odstotkov pa kolesarji. Agresivno vožnjo in nepotrpežljivost kot negativni vedenji ocenjuje 72 odstotkov vprašanih.

Manuel Pungertnik, vodja AMZS šole vožnje in inštruktor varne vožnje, dodaja, da se po njegovem mnenju število primerov obračunavanja med vozniki žal povečuje.

»To me skrbi. Kot razvita demokratična družba naj bi stremeli k temu, da tovrstnih dogodkov ne bi bilo. Je pa ta problematika širši družbeni izziv in nikakor ni omejena samo na promet.«

Kajti za prepir sta načeloma vedno potrebna dva in, kot pravi Pungertnik, star slovenski pregovor pravi: kar daš, to dobiš.

Marko Vavpotič

Prekinitev agresije prepreči dodatno škodo

Kako torej v primeru spora umiriti sebe in druge? Kot pravi Brglez, ima vsak dogodek svojo prvo fazo in ta je praviloma ključna.

»Če na provokacijo ne odreagiramo agresivno, smo že naredili veliko za to, da težava ne bo postala še večja. Cilj ne sme biti dokazati, kdo ima prav, ampak končati situacijo brez škode in jeze, ki jo pogosto nesemo naprej skozi dan.«

Ne vračamo geste, ne hupamo iz maščevanja, ne vozimo za drugim, da bi mu nekaj dopovedali, in predvsem ne izstopimo iz avtomobila samo zato, da bi razčistili situacijo.

»Če smo naleteli na agresivnega voznika, mu pustimo prostor in s tem prekinemo oziroma skrajšamo stik z njim. In to je dragoceno.«