Veselje v Institutu Jožef Stefan: Raziskave zdaj s sodobnejšo napravo
V Reaktorskem centru Instituta Jožef Stefan (IJS) so zagnali novi najsodobnejši tandemski ionski pospeševalnik Tandetron.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gre za edini raziskovalni pospeševalnik v državi, ki bo po novem z do 50 odstotkov višjo napetostjo, do treh milijonov voltov, omogočal natančnejše raziskave na številnih področjih. Investicija je vredna 2,2 milijona evrov.
Od leta 1956, ko je na IJS začel obratovati Van de Graaffov pospeševalnik, generacije raziskovalk in raziskovalcev izvajajo raziskave s pospešenimi ionskimi žarki. Na IJS letos tako praznujejo že 70 let od prvega pospešenega ionskega žarka.
V obdobju med 1997 in 2026 so raziskave izvajali s pospeševalnikom Tandetron s pospeševalno napetostjo dveh milijonov voltov. Pospeševalnik je zdaj odslužil svojemu namenu. Zaradi njegove dotrajanosti so od oktobra 2025 na odseku za fiziko nizkih in srednjih energij IJS potekala dela za vgradnjo najsodobnejšega tandemskega pospeševalnika, ki so ga danes tudi slovesno zagnali.
Kot je predstavil vodja infrastrukturnega raziskovalnega Mikroanalitskega centra IJS Primož Pelicon, bo ione po novem elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do treh milijone voltov, kar pomeni 50-odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom.
Po pojasnitvah raziskovalcev na ionskem pospeševalniku različne vzorce obstreljujejo s pospešenimi ioni, pri čemer ob trku z materialom nastajajo različne reakcije. Iz teh nato zelo natančno določijo kemijsko sestavo in lastnosti materiala ter ionov. Naprava pa sicer omogoča tudi spreminjanje materialov, predvsem z namenom izboljševanja njihovih lastnosti, kar odpira široke možnosti uporabe, od razvoja novih materialov do naprednih tehnoloških in okoljskih raziskav.
Po Peliconovih besedah se bodo v prihodnje ukvarjali predvsem z raziskavami materialov za fuzijske reaktorje, preučevanjem baterij in njihovih kemijskih procesov ter biomedicinskimi raziskavami s kemijskim slikanjem tkiv. Razvijali bodo tudi kvantne senzorje in detekcijske sisteme ter izvajali analize materialov, tudi za potrebe kulturne dediščine.
Kot je na dogodku dejal direktor IJS Leon Cizelj, bo pospeševalnik bistveno izboljšal raziskovalne pogoje. "Pred raziskovalci so nove priložnosti," je poudaril. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so s svojim znanjem, vztrajnostjo in predanostjo prispevali k temu dosežku. "Ta projekt je rezultat skupnega dela, zaupanja in dolgoročne vizije, zato naj bo tudi navdih za prihodnje uspehe," je dodal.
Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič. Novi pospeševalnik je po njegovih besedah rezultat dolgoročnega, sistematičnega vlaganja v znanost ter povezovanja raziskovalnih potencialov na nacionalni in evropski ravni. Takšni projekti raziskovalcem omogočajo postavljanje vedno boljših raziskovalnih vprašanj in s tem napredek znanosti, je dodal.
Z razvojem raziskovalne opreme se je IJS med drugim uvrstil v konzorcij najvidnejših evropskih centrov za raziskave z ionskimi žarki RADIATE in v konzorcij najpomembnejših evropskih analitskih infrastruktur ARIE.
Investicijo v znesku 2,2 milijona evrov, ki jo IJS izvaja v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Kemijskim inštitutom in Univerzo v Novi Gorici, je podprla Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Po besedah predsednika Inženirske akademije Slovenije Matjaža Mikoša takšne investicije krepijo sodelovanje med institucijami, razvoj sodobne raziskovalne infrastrukture in interdisciplinarnost, kar je ključno za konkurenčnost Slovenije. Ob tem je izpostavil tudi pomen prenosa znanja v prakso in gospodarstvo. "Na področju raziskav moramo sodelovati, da smo lahko konkurenčni večjim državam," je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
