Majda Horvat

Po pričakovanjih vodstva družbe bodo takšne ostale tudi prihodnje leto. Največji vir energije pri gojenju paradižnika je geotermalna energija, sledi geotermalna toplotna črpalka, ki jo poganja elektrika, najmanjša je poraba plina.

V Renkovcih ta energent uporabljajo samo v izjemnih primerih, medtem ko je pri ogrevanju rastlinjaka v Veliki Polani glavni vir energije. »Pri naši okolju prijazni pridelavi s pomočjo katalizatorjev ogljikov dioksid iz izpuhov vpihujemo v rastlinjak, kjer ga rastline pri fotosintezi pretvorijo nazaj v kisik. Razmere glede možnosti koriščenja geotermalne energije se niso spremenile,« pravi direktor Kristijan Magdič.

Lanska opustitev zimske pridelave paradižnika je pomenila, da je brez dela začasno ostalo približno 30 delavcev, pomembno pa se je skrčila tudi poraba energije. Hkrati so se pri poslovanju spopadli še z izzivom, kako v istem obdobju prodati letni pridelek paradižnika, ki so ga letos gojili v obeh rastlinjakih, tako v Renkovcih kot v Veliki Polani. To je namreč dosti težje, kot če je pridelava razporejena čez vse leto. Ob tem je bila letošnja pridelava paradižnika posebna tudi zaradi bistveno manj sončnega in več oblačnega vremena, kar je imelo za posledico manj pridelka.

Svoje vzela še toča 

»Poleg tega smo imeli v Renkovcih poškodbo rastlin zaradi toče, kar nam je dodatno zmanjšalo pridelek od avgusta naprej,« pravi Magdič. Toča ni razbila stekel, kot bi morda sklepali, ampak je klestila skozi odprta okna. Poleti namreč ponoči odpirajo strešna okna rastlinjaka, najhitrejši čas za njihovo sistemsko zapiranje pa je približno štiri minute. Ker je nevihta prišla nenadoma, je v tistih nekaj minutah, dokler se okna niso zaprla, toča poškodovala rastline. Te so potem potrebovale kar nekaj časa, da so se obnovile. V Veliki Polani jim je uspelo okna zapreti pravočasno še pred točo.

Količina pridelka na hektar je bila zaradi vseh teh vplivov manjša kot v preteklih letih, ker pa so podobne težave imeli tudi drugi pridelovalci paradižnika v Evropi, so bile cene vendar dobre. S tem so delno nadomestili izpad prihodka zaradi manjšega pridelka, učinkoviti pa so bili tudi pri varčevanju z energijo in pri drugih stroških. Poslovno leto bodo tako končali zadovoljivo oziroma bolje kot lani, ko jih je presenetila energetska draginja.