Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Cerkev so razstrelili, stare Škale so izginile


nascas
Maja Oderlap
27. 9. 2026, 05.40
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Škale so bile upravno, kulturno, predvsem pa versko središče Šaleške doline vse do sredine 18.stoletja.

škale-Slika-1.jpg
Muzej Velenje
Škalski grič s prafarno cerkvijo sv. Jurija, župniščem in pokopališčem pred začetkom pogrezanja.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Cerkev sv. Jurija je obvladovala Šaleško dolino 

Škale so bile upravno, kulturno, predvsem pa versko središče Šaleške doline vse do sredine 18.stoletja, ko se je močno razvil Šoštanj, v opisih pisnih virov  povzemajo v Društvu Revivas Škale. Na Škalskem griču je stala mogočna cerkev Svetega Jurija, ki je vse od konca 10.stoletja obvladovala dolino. Okrog nje so skozi stoletja zrasle stavbe in v prvi polovici 20. stoletja so skupaj s cerkvijo obdajale velik odprt prostor, imenovan »sejmišče«.

Ob cerkvi je stalo župnišče, nasproti nje pa občinska stavba in dve šolski poslopji. Na severni strani je sejmišče zapirala malo nižja stavba, v kateri sta bili trgovina in gostilna, proti jugu pa je vodila pot mimo mogočnih topolov do pokopališča, ob katerem je stala tudi mrliška vežica. Pod cerkvijo, na zahodnem pobočju Škalskega griča, v smeri proti Pleterjam, sta stali še dve večji stavbi: društveni dom in t.i. »pajštva« (kašča).

Preberite še

Na Škalski grič so vodile poti iz Plešivca, Škal, Podlubele, Lažoš, Hrastovca, Turna, Velenja, Pesja, Družmirja in Gaberk. Ob večjih cerkvenih praznikih je cela dolina romala proti cerkvi Svetega Jurija, kamor jo je vabilo zvonjenje petih zvonov. 

Prva žrtev ugrezanja tal 

Posvečena je bila konec 10. oziroma v začetku 11.stoletja. Zgradba je bila v osnovi gotska, zadnjo podobo pa je dobila v začetki 18. stoletja, ko je bila barokizirana. Dva od petih oltarjev je izdelal znani celjski kipar Ferdinand Gallo, oltarne podobe v cerkvi pa so bile delo slikarja Janeza Andreja Straussa iz Slovenj Gradca (povzeto po Hudales J., Šaleška dolina v 18. in 19. stoletju,1999).

Najprej je padel strop, nato stena za steno 

Cerkev Svetega Jurija je bila skupaj s Škalskim gričem prva žrtev ugrezanja tal zaradi izkopavanja premoga v Šaleški dolini. Najprej je padel obokan, s freskami bogato obložen strop, nato pa stena za steno. Najdlje je zdržal zvonik, ki se je sicer močno nagnil, vendar še dolgo kot prst kazal v nebo nad škalskimi razvalinami. Ker je postal »življenjsko nevaren« za domačine in »psihološko breme« za krivce, so ga leta 1951 razstrelili.

Delavci rudniškega zunanjega obrata so sicer reševali mogočne orgle, jih razdrli in zložili pod kozolec, po več letih pa je bilo ugotovljeno, da sta uporabni samo še dve piščali.

Večina dragocenih podob, kipov in arhitekturnih mojstrovin je bila uničena. Kar se je ohranilo, pa se je preselilo v druge cerkve po dolini ali v muzej na Velenjskem gradu. V Škale sta se po dolgih letih vrnila le dva zvonova in kip Svetega Jožefa z detetom.

Miniranje stolpa je potekalo na današnji dan 

Na današnji dan, 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.