Leopold I. in drugi umetniki jasno proti totalitarizmom
Med dogodki, ki so navdihnili razstavljajoče umetnike v Pavlovi hiši v Potrni, je tudi policijska racija na Peršmanovi domačiji.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Pavlovi hiši v Potrni so avgusta v okviru festivala Hochsommer odprli zanimivo razstavo z naslovom Tunelski vid (Der Tunnelblick), nedavno pa so pripravili vodeni ogled s kuratorjem Davidom Kranzelbinderjem. Razstava se navezuje na odprtje železniškega predora skozi Golico.
Sodelujoči umetnice in umetniki iz avstrijske Štajerske in Koroške ter iz Slovenije se z umetniškim izražanjem soočajo z novo povezavo med dvema zveznima deželama, hkrati pa se ukvarjajo z vprašanjem zgodovinskih in kulturnih povezav med državama.
Na podlagi aktualnih primerov dela obravnavajo tudi nevarnosti nacionalizma in totalitarnih sistemov, eden takih je bil dogodek na Peršmanovi domačiji v Železni Kapli 27. julija 2025, ko se je zgodila policijska racija na mladinskem antifašističnem taboru. Tako racija kot preiskovanje tega dogodka sta razkrila očitne demokratične pomanjkljivosti, zato so se umetniki odločili, da jim je treba stopiti naproti s kulturnim in mirovnim delom.
Na razstavi s svojimi deli sodelujejo rož, Grrrls, Petra Kohlenprath, die 4 da (Florian Scheuba, Thomas Maurer, Rupert Henning, Erwin Steinhauer), Paul Lässer, Peršmanova domačija, Leopold I., Niko Sturm, Tanja Prušnik, Žanna Kadirova, Tisa Neža Herlec, Unikum, Ferdinand Penker, Zweintopf, Petra Kohlenprath, GIFFUN, The 4th Block. Eco-poster, Zborovanje, VADA, Rose-Anne Gush, Philipp Sattler, Hannes Zebedin, Kulturvermittlung Steiermark #Kulturlandretten, Thomas Ritz, Silvia Stecher, Meta Vouk, Elena Messner, IG KiKK, IG Kultur Steiermark, Theater INNklusiv in drugi.
Nam najbolj znan umetnik je gotovo gornjeradgonski raper Leopold I. (Michael Leopold), na razstavi pa lahko prisluhnemo in si ogledamo videospot ene njegovih najbolj odmevnih pesmi Nesen, v kateri kritizira hinavščino, nestrpnost, rasizem in avtoritarne težnje v družbi.
Ob odprtju razstave je bilo v sodelovanju z Graško pobudo za mir in nevtralnost (GIFFUN) ter društvom Nagasaki-Brescia Kaki Tree Project for Europe posajeno tudi kakijevo drevo, ki je potomec pradrevesa iz Nagasakija, kot simbol miru. Umetniki so se namreč naslonili tudi na 40. obletnico nesreče v Černobilu in 81. obletnico jedrskega napada na Japonsko.
Na to temo so mladi grafiki kolektiva Reaktor 4 oblikovali protestne plakate, ki ponujajo vpogled v strahove in upe, ki nastajajo ob omenjeni temi. Zanimivo razstavo, ki pokaže, da se zgodovina v resnici ponavlja, hkrati pa spodbuja razmislek o tem, kam drvimo kot družba, si je mogoče ogledati še vse do 6. marca prihodnje leto.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
