Dunajske galerije v krizi: štiri zapirajo vrata ali močno krčijo dejavnost
Štiri vodilne dunajske galerije sodobne umetnosti – Layr, Exile, Zeller van Almsick in dunajska podružnica galerije Eve Presenhuber – zapirajo svoja vrata ali močno zmanjšujejo obseg delovanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Naraščajoči stroški, upad prodaje in pomanjkanje domačih zbirateljev vse bolj ogrožajo komercialno umetniško sceno avstrijske prestolnice, piše The Art Newspaper.
Štiri pomembne dunajske galerije sodobne umetnosti zapirajo vrata ali korenito spreminjajo način delovanja, kar je doslej najjasnejši znak, da se razmeroma majhen avstrijski umetnostni trg vse težje spopada z naraščajočimi stroški in skromno prodajo. Galerije Layr, Exile in Zeller van Almsick zaključujejo svoje dosedanje delovanje ali iščejo nove poslovne modele, medtem ko je Eva Presenhuber, ki je svojo dunajsko galerijo odprla šele leta 2022, potrdila, da zaradi upada prodaje zapušča mesto.
Po skoraj dveh desetletjih zapirajo vrata
Zaprtja pomenijo konec dolgoletnih galerijskih zgodb. Exile bo prenehala delovati po 18 letih, Zeller van Almsick pa po skoraj desetletju. Soustanoviteljica slednje, Magdalena Zeller, je zadnji dve leti opisala kot finančno izjemno zahtevni. Ustanovitelj galerije Exile Christian Siekmeier je bil še neposrednejši: novih zbirateljev preprosto ni.
Emanuel Layr zapira svojo galerijo na vogalu dunajske ulice in se namesto tega usmerja v nomadski način delovanja, ki temelji na posameznih projektih. V mestu bo obdržal le manjši razstavni prostor, ki ga bo mogoče obiskati po predhodnem dogovoru. Prepričan je, da tradicionalni galerijski model dosega svoje meje. Ustaljeni ritem umetnostnih sejmov in razstav, ki se menjavajo približno vsakih šest tednov, se finančno ne izplača več. Udeležba na enem samem umetnostnem sejmu lahko galerijo stane dodatnih 100.000 evrov.
Mlajša generacija išče drugačne poti
Kljub pesimističnim novicam pa poročanje razkriva tudi živahnejšo plat dunajske umetnostne scene, predvsem med mlajšimi ustvarjalci in galeristi.
Septembrski dogodek Astoria Artshow, ki je potekal v najstarejši garaži v Evropi, je privabil izrazito mlado občinstvo. Sodelujoče galerije so za udeležbo plačale le 500 evrov, kar je bistveno manj od stroškov tradicionalnih umetnostnih sejmov.
Dogodek se bo prihodnje leto vrnil v obliki umetnostnega sejma in tako zapolnil praznino, ki je nastala po izginotju sejma Viennacontemporary. Za zdaj namreč nič ne kaže, da bi se ta vrnil. Dunaj ohranja tudi enomesečni festival Curated By, ki ga mesto in država podpirata že od leta 2009.
Dunaju primanjkuje novih zbirateljev
Po mnenju zbirateljev je globlji problem predvsem demografski. Dolgoletna zbirateljica Eva Frey, članica upravnega odbora dunajskega muzeja moderne umetnosti Mumok, opozarja, da zbiratelji, starejši od 70 let, ne morejo sami vzdrževati celotne umetnostne scene. Hkrati je vse manj strokovnjakov in premožnejših posameznikov, starih od 45 do 55 let, ki so nekoč predstavljali jedro zbirateljskega trga. Tisti, ki še kupujejo umetnine, pa so pri porabi denarja precej previdnejši.
Malo število domačih zbirateljev
Magdalena Zeller težavo vidi predvsem v nesorazmerju med izjemnim kulturnim pomenom Dunaja in razmeroma majhnim številom domačih zbirateljev, ki so pripravljeni redno kupovati sodobno umetnost. Dunajski primer tako razkriva širšo težavo, s katero se spopada mednarodni umetnostni trg: kulturni ugled mesta in živahna umetniška produkcija sama po sebi še ne zagotavljata dovolj kupcev, da bi galerije lahko dolgoročno preživele.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
