NASA

Sedaj že vsi dobro poznamo takoimenovane eksoplanete - planete, ki se nahajajo izven našega osnočja. Tovrstne planete so astronomi začeli odkrivati v večjem številu po letu 2009, ko je ameriška vesoljska agencija Nasa v orbito poslala zmogljiv teleskop za opazovanje vesolja Kepler.

Sedaj so astronomi prepričani, da so odkrili prvo eksoluno, se pravi prvi naravni satelit planeta, ki se nahaja v drugem osončju.

Če je opažen objekt resnično luna, gre za največji naravni satelit, kar jih poznamo. Njena masa je namreč primerljiva z Neptunom, ki je kar 17-krat masivnejši od našega domačega planeta Zemlje.

David Kipping, astronom na Univerzi Kolumbija v New Yorku in njegov kolega Alex Teachey sta do odkritja prišla po tem, ko sta analizirala podatke skoraj 300 opaženih eksoplanetov. Teleskop, kot je Kepler, pa tudi starejši Hubble, eksoplanete odkrije tako, da zazna 'packo' na svetlobi, ki jo oddaja oddaljena zvezda. Ko sta znanstvenika preučevala podatke 4000 svetlobnih let oddaljenega eksoplaneta Kepler 1625b, ki je le malce večji, a 13-krat masivnejši od našega Jupitra, sta zasledila anomalije v njegovem gibanju in hitro ugotovila, da planet 'za sabo vleče' še en objekt. Ker so anomalije v planetovi krožnci ustrezale tistim, ki jih imajo planeti z lastnimi naravnimi sateliti, sta sklenila, da mora iti za luno.

"Prva eksoluna je očitno izjemna hipoteza, ki zahetva izjemne dokaze," je ob tem dejal Kipping, ki je jasen, da luna takšne velikosti "kljubuje vsem enostavnim razlagam" temelječim na dosedanjih teorijah o oblikovanju lun.

Eksoplanet Kepler 1625b se nahaja v takoimenovanem Zlatolaskinem pasu, območju okoli zvezde, kjer so temperature dovolj zmerne za morebitni nastanek življenja. Površje eksolune naj bi imelo povprečno temperaturo 80 stopinj Celzija, kar je hipotetično še dovolj za formiranje življenja, a večjih upov v to ne gre polagati. Tako Kepler 1625b kot njegova domnevna luna sta namreč sestavljena iz plinov.