pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Egiptu odmeva novica o sojenju zvezdnici družbenega omrežja Tik Tok, Haneen Hossam, ki je bila zaradi trgovine z ljudmi obsojena na tri leta zapora in denarno kazen v višini 200.000 egipčanskih funtov (kar preračunano v evre znaša približno 10 tisočakov). Gre namreč že za drugo sodbo proti mladi zvezdnici po tem, ko je bila poleti 2020, skupaj s še eno Tik Tok zvezdnico, aretirana in obsojena zaradi »napada na družinske vrednote«.

Aretacija takrat 19-letne Hossam je sledila Tik Tok objavi, v kateri je svoje sledilke povabila, da se pridružijo video-platformi Likee in zaslužijo z objavami video posnetkov. Takrat je bila skupaj s še eno vplivnico družbenega omrežja Tik Tok, Mawado al-Adham, obsojena na dve leti zapora, a sta bili po pritožbi spuščeni januarja lanskega leta. Temu pa je sledil naslednji proces, v katerem sta se obe zvezdnici soočili z obtožbami trgovine z ljudmi.

»Trgovina z ljudmi« kot izgovor za kriminalizacijo družbenih omrežij?

Haneen Hossam je obtožbe zanikala, kot poroča BBC, pa je več aktivistov za človekove pravice celoten proces postavilo v okvir gonje proti vrsti ženskih spletnih vplivnic in estradnic. Po poročanju Al Jazeera pa je gonjo mogoče razumeti tudi v okviru vladnega pregona lastnikov računov na družbenih medijih z več kot 5000 sledilcev, češ da predstavljajo grožnjo javni varnosti.

Na sodbo mladim zvezdnicam se je odzval tudi ameriški odvetnik in direktor Inštituta za bližnjevzhodne politike, Mai El-Sadany, ki meni, da gre za kriminalizacijo povsem običajnih dejavnosti uporabnikov družbenih omrežjih, kot je Tik Tok, tovrstna gonja pa da ne koristi pregonu dejanskega kriminala trgovine z ljudmi.