Podjetniki o interventnem zakonu: prve lastovke na poti do pomladi
Na Festivalu podjetništva na Brdu pri Kranju so se zbrali podporniki interventnega zakona, o katerem se bo odločalo na referendumu. O interventnem zakonu so spregovorili tudi v Svobodi, kjer mu nasprotujejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Podjetniki vidimo ukrepe kot prve lastovke na poti do pomladi. Šele naslednje poletje pa bo lahko pokazalo, da je to zakon za razvoj,« je glede interventnega razvojnega zakona, o katerem bodo volivke in volivci odločali na referendumu, v uvodnem govoru izpostavil predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Marko Bitenc.
Predsednik SBC poudarja, da si ne prizadevajo, da bi bilo bogastvo v Sloveniji omejeno na peščico ljudi. Ne, želijo si državo, v kateri bo več ljudi premožnih zaradi svojega dela, znanja in podjetnosti, nihče pa ne bo prisiljen živeti v revščini.
Kako do tega idealnega stanja? Z gospodarskim razvojem in »učinkovito solidarnostjo«, torej z razvojnim (interventnim) zakonom, ki ga v SBC razumejo »kot naložbo v možnosti Slovenije«. Jasno povedo: »Podpiramo ga, ker želimo, da se več razvojnih ekip oblikuje doma, da mladi tu vidijo prihodnost in da več ljudi od svojega dela živi bolje.«
Kje vidi rezerve minister Šircelj?
Na festivalu je bil gost tudi minister za finance Andrej Šircelj. Obljubil je, da koalicija ne bo zviševala davkov, temveč jih bo, v skladu s koalicijsko pogodbo, zniževala, predvsem tam, kjer je to nujno potrebno. Izpostavil je predvsem dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb.
»Ob težkih obremenitvah v podjetjih delate dobro in financirate tudi mojo plačo,« je priznal minister in zagotovil, da so slovenske javne finance stabilne in varne. Največje rezerve v javnem sektorju vidi na področju optimizacije poslovnih procesov, javnih naročil in kadrov, pri čemer je dejal, da ne govori o tem, da bi moral kdo končati »na cesti«, temveč predvsem o prerazporejanju zaposlenih.
Podjetniki si ne želijo enakosti
»V Sloveniji imamo zelo veliko težavo, ki se imenuje zavist, in na tem črnem konju zavisti jahajo jezdeci apokalipse, ki nam razlagajo o enakosti za vse. Podjetniki si ne želimo enakosti. Želimo si, da vsak človek lahko izkoristi vse svoje potenciale, kajti to naš šolski sistem, sistem zdravstva in tudi vsi ostali podsistemi omogočajo, ter da je potem, če je v življenju res uspešen in delaven, za to tudi ustrezno nagrajen,« je dejal podpredsednik SBC Igor Akrapovič.
V Svobodi kritični: koristi prinaša le najbogatejšim
V povezavi z interventnim zakonom so danes svojo novinarsko konferenco pripravili tudi v opozicijskem Gibanju Svoboda, kjer zakonu seveda nasprotujejo, saj menijo, da koristi prinaša samo najbogatejšim.
Kot je po poročanju STA poudarila poslanka Svobode Alenka Bratušek, bi zmaga na prihajajočem referendumu pomenila zeleno luč, da lahko »desna koalicija družbo pelje v nov scenarij, in ta je strašljiv«.
Dejala je, da se opozorila glede interventnega zakona vrstijo od vsepovsod – od strokovnjakov, fiskalnega sveta. Da bi v javnih financah zevala velika luknja, je po njenih besedah »končno priznal« tudi minister za finance.
K zavrnitvi zakona je pozvala tudi druga poslanka Svobode, Lucija Tacer Perlin. Po njenih besedah koalicija predvideva, da se mladi ne spomnijo, kaj se je dogajalo v preteklosti, in da si ne bodo prebrali nič o zakonu. »Jaz mislim, da jim bomo ponovno, tako kot smo jim pri politični policiji, dokazali, naj nas ne podcenjujejo in da ni tako,« je poudarila.
Zavrnila je navedbe koalicije, da bo interventni zakon pocenil hrano in znižal najemnine. »Že minister za finance aktualne vlade opozarja, da se nižanje DDV na hrano ne bo poznalo pri cenah hrane, če ni varovalk,« je dejala po poročanju STA. Glede najemnin pa je spomnila, da je SDS davek na oddajanje nepremičnin enkrat že znižala, vendar najemnine zato niso bile nič nižje.
Zakon, kot sta opozorili poslanki največje opozicijske stranke, jemlje tudi upokojencem, pri čemer je Bratušek ponovila, da koristi prinaša zgolj najbogatejšim. »Strinjam se, da morajo biti menedžerji plačani primerno, ampak ali ni dovolj, da ima direktor Petrola 50.000 evrov na mesec? Medicinska sestra pa ima denimo 3000 evrov. Ali ni ta razlika dovolj velika? Ne, zdaj moramo to še malo povečati v korist najbogatejših. To očitamo temu zakonu: da nič ne naredi za srednji sloj, bogatim, ki že danes dobro zaslužijo in dobro živijo, pa bi dali še več na račun upokojencev, slabšega zdravstva ... Prav tako nič ne naredi za mlade in še bi lahko naštevala,« je sklenila.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
