Facebook

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po besedah finskih raziskovalcev so nasilje v najzgodnejših človeških družbah poganjali osebni spori in ne množične bitke. Zato menijo, da vojna ni del človeške narave, temveč obnašanje, ki se ga je človek navzel sčasoma.

Tako naj bi prepiri in agresija izvirali iz osebnih motivov. Raziskovalci ugotovitve utemeljujejo na podlagi izoliranih plemen, ki so jih proučevali v prejšnjem stoletju. Odrezani od sodobnega življenja in živeč od divjih živali in rastlin, te skupine ljudi živijo kot pred tisoči let, saj se ne zanašajo na agrikulturo ter domače živali.

Tako so raziskovalci pri današnjih plemenih opazovali primere nasilnih smrti, ki so bile dokumentirane. Odkrili so 148 takšnih primerov, vendar jih je le malo mogoče pripisati vojni. Večji del umorov se je tako zgodil zaradi osebnih motivov, kot so družinske razprtije in varanje.

Čeprav raziskovalci priznavajo, da te sodobne skupnosti niso popoln model za starodavne družbe, so podobnosti dovolj znatne, da lahko nudijo vpogled v našo preteklost. Vojna naj bi torej ne bila del človeške narave: ko je lovsko-nabiralniška družba prešla na kmetovanje, so skupine ljudi postale bolj ozemeljsko zavedne, s tem pa naj bi vojna postala veliko bolj prisotna. Za primitivne družbe vojna menda še ni bila del slike.