Wikipedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Soočenje se bo začelo ob 20.30, prenašale pa ga bodo vse glavne nemške televizije, od ARD, ZDF do RTL, Sat.1 in Phoenix. Soočenje velja za izredno pomembno, saj bo edino v sedanji predvolilni kampanji. Spraševali ju bodo štirje vodilni nemški novinarji.

Pred štirimi leti je soočenje Merklove s tedanjim izzivalcem Frankom-Walterjem Steinmeierjem po podatkih nemške tiskovne agencije dpa gledalo 14,2 milijona gledalcev, dvoboj z Gerhardom Schröderjem pred osmimi leti pa celo 21 milijonov.

Nemška kanclerka, voditeljica konservativne koalicije krščanskih demokratov CDU/CSU, glede na dosedanje javnomnenjske raziskave krepko vodi, vendar pa je veliko število volivcev še neodločenih in soočenje bi lahko prevesilo jeziček na tehtnici med sedanjo črno-rumeno koalicijo in rdeče-zeleno koalicijo.

Glede na javnomnenjsko raziskavo instituta Forsa ima CDU/CSU trdno podporo pri 41 odstotkih, SPD pa se ne premakne z 22 odstotkov. Po drugi strani so koalicijski partnerji konservativcev, liberalci (FDP) praktično pred izpadom iz parlamenta, a SPD tudi s podporo Zelenih težko dosega odstotek konservativcev samih. Za levo vlado bi morda bila zato potrebna še pomoč Levice, vendar pa analitiki ne izključujejo možnosti ponovitve velike, rdeče-črne koalicije.

Steinbrück bo soočenje začel kot prvi, kar nekateri že ocenjujejo kot prednost, bo pa Merklova dobila zadnjo besedo in imela 90 sekund za zaključno sporočilo volivcem. Analitiki so si enotni, da je to zadnja priložnost, da Steinbrück zmanjša zaostanek, glede na to, da velja za bolj spontanega, duhovitega in tudi bolj agresivnega govorca od Merklove, pa v dvoboju nima ravno majhnih možnosti.

Oba verjetno čakajo zapletena vprašanja glede notranjepolitičnih problemov in volilnih programov, pa tudi aktualne zunanjepolitične teme, zlasti stališče do morebitnega vojaškega posredovanja proti sirskemu režimu Bašarja al Asada zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja. Pomembne razlike bi lahko bile tudi glede politike do Grčije, predvsem do vprašanja nadaljnjega zagotavljanja pomoči oz. novega odpisa dolgov tej obubožani članici evroobmočja.