Magnific

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Rdeči križ Slovenije je septembra v okviru tretje faze dobave hrane iz Programa ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti prejel 788,6 tone prehranskih izdelkov.

Iz treh logističnih centrov so jih že prepeljali do vseh območnih združenj, kjer jih skupaj s prostovoljci razdeljujejo socialno ogroženim posameznikom in družinam.

Kako pomembna je takšna pomoč, kažejo tudi podatki iz Šaleške doline. Po septembrskih pojasnilih predsednika Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jožeta Kožarja prehranske pakete na njihovem območju prejema približno 500 družin oziroma več kot tisoč ljudi.

Med njimi niso le prejemniki denarne socialne pomoči, temveč tudi upokojenci in zaposleni, ki s svojimi prihodki težko pokrijejo osnovne življenjske stroške.

Od mleka in olja do testenin in riža

Septembrska dobava za celotno Slovenijo je obsegala 132,9 tone testenin, 86,8 tone moke in 87,8 tone riža. Rdeči križ je prejel tudi 89.321 litrov olja ter 293.847 litrov trajnega mleka. Pošiljko so dopolnjevali še konzervirani izdelki: 139.456 konzerv fižola, 77.728 konzerv pelatov in 14.992 kosov marmelade.

Kot so pojasnili pri Rdečem križu Slovenije, je bila to zadnja dobava hrane na podlagi sodelovanja s pristojnim ministrstvom in statusa upravičenca v letu 2026. Območna združenja pri zagotavljanju pomoči sicer združujejo različne vire.

V Velenju del pomoči zagotavljajo z evropskimi sredstvi, del s prispevki občin, lastnimi sredstvi in humanitarnimi akcijami. Pomoč razdeljujejo na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki.

»Če vse skupaj seštejemo, imamo šest delitev na leto. Pri približno 500 družinah to pomeni, da posamezna družina v enem letu prejme okoli 120 kilogramov hrane,« je septembra pojasnil Kožar.

Pomoč potrebujejo tudi zaposleni

Prehranska pomoč ni namenjena zgolj ljudem brez prihodkov. Ponjo prihajajo tudi zaposleni z nizkimi plačami, enostarševske družine in upokojenci, ki jim po plačilu položnic ostane premalo za vsakodnevne potrebe.

»Tudi zaposleni prihajajo po hrano. Med njimi so samohranilke, ki jim ob njihovih prihodkih in stroških ni lahko,« je opozoril Kožar.

Upravičenost preverjajo na podlagi dokazil o prihodkih in veljavnih pogojev. Pri odločanju morajo upoštevati tudi število prosilcev in razpoložljivo količino hrane, zato je pomembno, da se posamezniki o možnostih pomoči pozanimajo pri svojem območnem združenju.

Paket osnovnih živil in pralni prašek

Kožar je ob septembrski delitvi predstavil tudi vsebino prehranskih paketov, ki jih zagotavljajo iz različnih virov. Ti vsebujejo predvsem osnovna živila: moko, sladkor, riž, testenine in olje, pa tudi namaze, marmelade, paštete ter konzerve. Njihova sestava se lahko spreminja.

V posameznem takšnem paketu je približno osem do devet kilogramov živil, družine pa poleg njega prejmejo še približno tri kilograme pralnega praška. Vrednost prehranskega paketa je okoli 24 evrov, pri čemer so dogovorjene nabavne cene bistveno ugodnejše od maloprodajnih.

Količino prilagodijo velikosti gospodinjstva. Eno- ali dvočlanska gospodinjstva prejmejo en paket in en pralni prašek, tri- ali štiričlanska dva, gospodinjstva s petimi ali več člani pa tri pakete in tri pralne praške.

Po 40 letih dela je težko prositi za hrano

Za nekatere je najtežji korak prav prošnja za pomoč. Stiska ostaja skrita, ker je ljudem nerodno priznati, da sami ne zmorejo več.

»Imamo ljudi, ki jih je sram prositi za pomoč. Nekdo je na primer delal 40 let in se mu zdi težko priznati, da zdaj potrebuje hrano,« je povedal Kožar.

Pri prepoznavanju takšnih primerov imajo pomembno vlogo krajevne organizacije Rdečega križa. V velenjsko območno združenje jih je vključenih 24, njihovi člani pa poznajo razmere v domačem okolju in lahko opozorijo tudi na ljudi, ki sami ne zaprosijo za pomoč.

Kot je poudaril Kožar, lahko v takšnih primerih pomagajo diskretno, brez nepotrebnega izpostavljanja posameznika.

Razdelijo lahko toliko, kolikor dobijo

Pomemben del poti od dobave do prejemnika opravijo prostovoljci. Skupaj z območnimi in krajevnimi organizacijami skrbijo, da živila dosežejo ljudi, ki jih potrebujejo.

Toda obseg pomoči ima svoje omejitve. »Mi lahko razdelimo toliko hrane, kolikor je dobimo,« je opozoril predsednik velenjskega območnega združenja. Razpoložljive količine morajo zato razporejati med prosilce in iskati ravnovesje med potrebami ter možnostmi.

Septembrska pošiljka tako dopolnjuje zaloge za pomoč po vsej Sloveniji. V Šaleški dolini pa njeno vrednost najbolj konkretno pokažejo gospodinjstva, ki jim osnovna živila olajšajo vsakdan – tudi tista, v katerih se vsak mesec izplača plača ali pokojnina.