Robert Balen

Raziskovalci so odkritje opisali v članku, ki so ga nedavno objavili v reviji Nature Astronomy. V njem opisujejo hitre rentgenske tranziente, skrivnostne izbruhe rentgenskega sevanja iz vesolja, ki običajno trajajo nekaj minut.

Da obstajajo, je znano že vrsto let. Marca 2024 pa je satelit Einstein Probe zaznal rentgenski izvor (EP240315A), ki so ga povezali z izbruhom sevanja gama (GRB240315C) ter z izvorom vidne svetlobe (AT2024eju).

Kot so sporočili iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, kjer deluje tudi Andreja Gomboc, je astronomom natančno znana lokacija hitrega rentgenskega tranzienta na nebu omogočila, da so ga opazovali tudi s spektroskopi zelo velikega teleskopa na observatoriju Paranal v Čilu in s teleskopom GranTeCan na kanarskem otoku La Palma.

Ugotovili so, da se je eksplozija zgodila, ko je bilo vesolje staro manj kot 10 odstotkov svoje današnje starosti, kar pomeni, da je svetloba potovala do nas 12,5 milijarde let. Izračunali so, da se je v eksploziji sprostilo več energije, kot je bo Sonce oddalo v svojem celotnem, 10 milijard let trajajočem življenju.

Podobno močne eksplozije so izbruhi sevanja gama, ki so znani že več kot pol stoletja in za katere je znano, da lahko nastanejo na dva načina - bodisi ob kolapsu sredice masivne zvezde, ki porabi svoje jedrsko gorivo, ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd.

Avtorji članka so ugotovili, da so lastnosti zaznane eksplozije EP240315A skladne s tem, kar bi pričakovali za zelo oddaljene izbruhe sevanja gama. Čeprav hitri rentgenski izbruhi trajajo dlje (od nekaj sto do nekaj tisoč sekund) od izbruhov sevanja gama (od delčka sekunde do nekaj sto sekund) in oddajo večino energije v rentgenski in ne gama svetlobi, gre lahko vsaj v nekaterih primerih za iste dogodke, le da jih zaradi njihove oddaljenosti raziskovalni instrumenti zaznajo nekoliko drugače, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Kot poudarjajo raziskovalci, lahko torej hitri rentgenski izbruhi razkrivajo eksplozije zelo oddaljenih zvezd, ki so obstajale, ko je bilo vesolje še zelo mlado.

Astronomska opazovanja pa so pri zaznani eksploziji razkrila še eno posebnost. Okoli tega izbruha je zelo malo snovi, zlasti vodika. To je po njihovih navedbah še posebej zanimivo, ker je šlo vesolje v obdobju, ko se je zgodila eksplozija, skozi obdobje reionizacije, ko je vodik v vesolju absorbiral ultravijolično svetlobo in se ioniziral. V tem primeru pa okoli 10 odstotkov ultravijolične svetlobe, ustvarjene v galaksiji, v kateri se je zgodila eksplozija, uspe uiti reionizaciji. To je najbolj oddaljen dogodek, pri katerem so to opazili.

Eksplozija EP240315A je ena prvih, ki jih je zaznal satelit Einstein Probe. Odtlej jih je zaznal še okrog 20 podobnih. Gre za vesoljski teleskop za rentgensko sevanje, ki so ga razvili Kitajska akademija znanosti, Evropska vesoljska agencija in Inštitut za izvenzemeljsko fiziko Max Planck. Namenjen je odkrivanju visokoenergijskih tranzientnih in spremenljivih izvorov v vesolju. V tirnici okoli Zemlje je od januarja 2024.