Digitalna zasvojenost mladim močno uničuje pozornost in šolski uspeh, so ugotavljali na današnjem posvetu v organizaciji Društva Projekt Človek ob 20-letnici piranskega sprejemnega centra. Strokovnjaki so kot glavno rešitev izpostavili zgodnjo preventivo ter aktivno vlogo staršev pri postavljanju meja.

Videoigre in TikTok uničujejo frustracijsko toleranco mladih

Strokovni posvet je potekal v okviru projekta Križišče in naslovil različne vidike odvisnosti ter ključno vlogo svojcev v procesu zdravljenja. Pri obravnavi digitalnih zasvojenosti strokovnjaki opažajo hud padec koncentracije pri mladih, ki "kompulzivno" uporabljajo kratke video vsebine na družbenih omrežjih. Predavatelj Janez Arh, ki je na posvetu predstavil delo s starši na tem področju, ugotavlja, da mladi s tem trenirajo možgane zgolj za fokus na nekajsekundne vsebine, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Zdravje

Tiha grožnja za mladostnike: Zakaj so nikotinske vrečke postale hit?

Pexels

"Na primer, mladostnik z lahkoto zdrži šest ur neprekinjenega igranja videoigre, ker mu je zabavno, zelo težko pa 15 minut zmore slediti neki snovi, ki mu jo predava učitelj. Zato, ker mu je dolgočasno in njegovi možgani nimajo več frustracijske tolerance, da bi zdržali nezanimive, manj dopaminske vsebine, kar niža časovno koncentracijo," je o posledicah digitalne zasvojenosti za STA dejal Arh. Mladi posledično zanemarjajo šolo in prikrajšajo preostala pomembna področja v svojem razvoju.

Preberite še

Tehnologija

Nad Slovenijo vse več dronov: razlog je precej drugačen, kot bi pričakovali

Digitalna zasvojenost že desetletje problem mladih

Na dogodku so strokovnjaki opozorili, da digitalna zasvojenost predstavlja aktualen problem že približno desetletje. Ob tem družbeno okolje močno stimulira beg posameznika stran od sebe in nenehno iskanje novih ter močnejših dražljajev, kar mlade hitro potisne v različne oblike odvisnosti.

Tehnologija

Strokovnjak opozarja: težava je zelo razširjena

· Odnosi

Dnevniški zapisi terapevta: Pornič za dobro jutro

"Na začetku, ko pridejo k nam, se jim zdi, da to predstavlja del načina življenja, da to ne pomeni nič posebnega, potem imamo vedno tisto prepričanje, da saj vsi to počnejo. Vendar pri tistih, ki ostanejo v programu, počasi prihaja do zavedanja, da tak način na dolgi rok ne bo šel. In ko ugotovijo, da pravzaprav imajo problem, ter ga začnejo reševati, beležimo uspehe," je za STA pojasnila predsednica Društva Projekt Človek Suzana Puntar.